Na februarski pravljični uri, ki smo jo v Občinski knjižnici Polzela pripravili 28. februarja 2019, smo najprej poklepetali o prihajajočem pustnem rajanju in o znanilcih pomladi, ki se na naše veselje približuje z velikimi koraki. Kadar se sprehajamo skozi gozd, slišimo, kako različno se oglašajo ptice. Nekatere s kratkimi klici in zamolklo, druge visoko, pri tretjih se zdi, kot da žvrgolijo ubrano melodijo … Pravljica pravi, da to, kar slišimo, je ptičji Radio Ku-Ku, v ptičjem jeziku. Morda je na sporedu vrabčeva jutranja telovadba,  vremenska napoved detla Vremenka, kuharska …

V četrtek, 21. februarja 2019, je v Občinski knjižnici Polzela potekalo strokovno predavanje z naslovom »Strah ima velike oči«, ki je govorilo o tem, kako se najučinkovitejše spopadamo z vsakodnevnimi malimi in velikimi strahovi.

Predavateljica Nevenka Breznik, po izobrazbi spec. psihoterapije transakcijske analize, že več kot deset let dela kot psihoterapevtka na področju individualne, partnerske in skupinske psihoterapije. Tokrat je spregovorila o občutku strahu, ki ga poznamo prav vsi. Prehodna tesnobnost, živčnost ali zaskrbljenost zaradi stresnega dogodka so povsem normali odzivi na dejansko ali grozečo nevarnost. Pri običajni zaskrbljenosti razmeroma zlahka …

V četrtek, 31. januarja 2019, so otroci, ljubitelji pravljičnih srečanj, v Občinski knjižnici Polzela prisluhnili zgodbici o dobrem snežaku. K imenitnemu sneženemu možu, ki sta ga postavila otroka, so namreč prav kmalu začele prihajati živali v stiski. Snežak bi lahko vsaki pomagal, a za to bi se moral vsakič odreči delčku svoje lepote. Sporočilo snežaka, ki seveda pomaga in je na koncu videti kot kupček nesreče, pa še taliti se začne, je, da dobra dela preživijo, kar je vredno več od vsake začasne imenitnosti. Ob tem spoznanju smo sklenili srečanje …

V četrtek, 24. januarja 2019, smo v Občinski knjižnica Polzela prisluhnili Vikiju Grošlju, vrhunskemu alpinistu, gorskemu reševalcu, gorskemu vodniku in športnemu pedagogu. Alpinist je poleg številnih vzponov, ki jih je opravil v domačih in tujih gorah, sodeloval na več kot tridesetih odpravah v neevropska gorstva. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Na vse vrhove, razen na Makalu, Everest in Kangčendzenga, je splezal brez uporabe dodatnega kisika. Čeprav so jedro njegovega alpinizma vzponi na osemtisočake, je Grošelj tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na …