Spoštovani,

tudi letos vas vabimo k sodelovanju v bralnem projektu Povej naprej: »Naša družina bere!«, s katerim želimo spodbujati k boljšemu poznavanju okolja, v katerem živimo, njegovih geografskih značilnosti, etnoloških in kulturnih znamenitosti ter identitete ljudi, ki tu živimo.

Zato vas vabimo, da se ob naši spodbudi v obliki paketa, ki vsebuje knjižno in didaktično gradivo, podate na pot raziskovanja, opazovanja, odkrivanja, čudenja, druženja in s tem povezovanja s svojimi družinskimi člani ob naši izbrani temi o življenju v srednjem veku, gradovih in graščinah, razvalinah in dvorcih v Spodnji Savinjski dolini.

Bralni projekt Povej naprej: »Naša družina bere!« bo potekal od junija do oktobra, namenjen je družinam z osnovnošolskimi otroki. Starši oz. skrbniki s podpisom vpisnice priglasijo družinske člane k sodelovanju v kateri koli enoti Medobčinske splošne knjižnice Žalec.

Ob skupnem prebiranju knjižnega gradiva, s pomočjo priloženega zemljevida, ki vsebuje tudi QR kodo z opisom srednjeveške stavbe, boste ob sprehodu in raziskovanju gradov, graščin, razvalin in dvorcev po Spodnji Savinjski dolini ter zabavi ob igranju družabne igre ali preizkušanju v kaligrafiji spoznavali skrivnosti srednjeveškega obdobja v naši dolini.

V knjižnici vas vabimo tudi k ustvarjanju. Lahko nam napišete, kaj vas je najbolj nagovorilo. Veseli bomo vaših risbic, morda fotografij medenih izdelkov ali morda hotela za žuželke … Naj bo vaša domišljija brezmejna.

In še presenečenje: v prvih jesenskih dneh vas bomo povabili na čisto pravi srednjeveški izlet.

Obilo lepih trenutkov s svojimi najdražjimi vam želimo.

Vaša knjižnica

NAVODILA ZA IZPOSOJO BRALNEGA PAKETA

• Družinski paket si lahko za tri tedne izposodijo starši oz. skrbniki oz. osnovnošolski otroci v spremstvu staršev. Izposojni rok paketa je mogoče enkrat podaljšati, vendar morate o tem obvestiti knjižnico.
• Vsebine paketov se razlikujejo, zato si po vračilu enega paketa lahko izposodite drugega, tretjega …
• Paketa si bralci ne morejo rezervirati ali naročiti.
• Gradivo, ki je v paketu, se izposoja samo v kompletu.
• V vsakem paketu je seznam gradiva, ki ga vsebuje. Starši oz. skrbniki s podpisom potrjujejo, da so si izposodili komplet.
• Pred izposojo se vsebina paketa preveri, prav tako se preveri ob vračilu. Če se del iz kompleta izgubi, ga je treba nadomestiti z novim.
• Knjižničar/-ka, ki izposodi oz. sprejme paket, s podpisom potrdi, da je prevzel/-a popoln in nepoškodovan paket.

BRALNI PAKETI

MALHA 1.pdf,
MALHA 2.pdf,
MALHA 3.pdf,
MALHA 4.pdf,
MALHA 5.pdf,
MALHA 6.pdf,
MALHA 7.pdf,
MALHA 8.pdf,
MALHA 9.pdf,
MALHA 10.pdf,
MALHA 11.pdf,
MALHA 12.pdf,
MALHA 13.pdf,
MALHA 14.pdf

GRADOVI IN GRAŠČINE V NARODNEM IZROČILU

*S klikom na zemljevid boste preusmerjeni na Google zemljevide, kje boste lahko interaktivno raziskovali grajske stavbe z opisi.

*Vso vsebino si lahko tudi prenesete.

Seznam grajskih stavb v Spodnji Savinjski dolini, ki jih lahko najdete na zemljevidu.pdf

Gradovi in graščine v narodnem izročilu.pdf

SLOVARČEK NEZNANIH BESED

• ALOD/ALODIALNA POSEST – v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe. Prvotno je bila alodialna posest oproščena tudi deželnih davkov. Alod je bilo mogoče tudi dedovati brez vseh ovir.
• DOMINIKALNA POSEST – del gospoščinske posesti, pridvorna posest, neposredno vezana na gospodarstvo gradu.
• DVOR – v zgodnjem srednjem veku lesena ali zidana stavba, utrjeno središče fevdalne posesti. V širšem pomenu tudi kompleksna zasnova. Pozneje sedež imenja ali urada, podrejenega gospoščini.
• DVOREC – reprezentančna grajska stavba, sedež fevdalnega gospoda, brez utrdbenih sestavin. Pri nas značilna oblika grajske arhitekture 18. stoletja.
• FEVD – oblika zemlje, ki so jo v fevdalizmu podelili drugemu. Podelivec si je pridržal nekatere dele lastninske pravice. Fevd je ob seniorjih in vazalih bil eden izmed najpomembnejših elementov fevdalizma. Z njim so se ustvarila fevdna razmerja med fevdnim gospodom (seniorjem) in vazalom, ki so pomenila dolžnost vazalove zvestobe fevdnemu gospodu in dolžnost fevdnega gospoda braniti svojega vazala.
• FEVDALIZEM – stopnja družbenega razvoja, ki jo opredeljuje razmerje svobodnega gospoda do nesvobodnega podložnika ali tlačana. Predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim vazal, in drugim svobodnim človekom, imenovanim gospod. Gospod mora skrbeti za zaščito in preživnino vazala. V zameno za to vazal nudi pokorščino in služenje, predvsem vojaško službo. Zemlja predstavlja središče družbene ureditve, imenovane fevdalizem. Na Slovenskem se je razvil frankovski tip fevdalizma.
• FRENGA – del starega trškega naselja Žalec v bližini Gotovelj, ki je bil v času turških vpadov skupaj z župnijsko cerkvijo obdan z obzidjem.
• GRAD – utrjeno prebivališče fevdalnega gospoda na izbranem, naravno ali umetno zavarovanem položaju. Gradove so postavljali na težko dostopnem terenu, v nasprotju z gradiščem, namenjenim predvsem individualni varnosti lastnika.
• GRAŠČINA – v srednjem veku manjša, neutrjena grajska stavba v funkciji dvora, prebivališče nižjega plemstva. Od 16. stoletja naprej so v graščinah imeli upravno središče gospoščin in imenj, ki so postopoma zamenjali gradove. Razlika med graščino in gradom je tudi v tem, da so graščine imele večjo stanovanjsko udobnost. Izraza graščina in grad sta prvotno imela podoben pomen.
• KOMENDA – v dobesednem pomenu pristava, sicer pa se je tako imenoval grad malteškega viteškega reda (Melje, Velika Nedelja, Komenda, Polzela, Metlika). Komendo so upravljali komturji.
• KOMTUR – vitez, predstavnik viteškega reda, upravitelj komende.
• LAZARET – neke vrste bolnišnica za okužene z gobavostjo in kugo. Bolj kot bolnišnice so to bili zbirni centri za bolnike.
• MINISTERIAL – v prvotnem pomenu služabnik, v širšem smislu agent. To so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti. V fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki je opravljal vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču.
• MITNICA – manjša stavba ali prostor za pobiranje mitnine.
• MITNINA – prometna pristojbina, ki se je pobirala od blaga na prehodu čez mitnico ali mitninsko postajo, ob prihodu v mesto ali odhodu iz njega ali ob prodaji na sejmu. Mitnina je bila posredni davek na porabo in je od proizvajalca do porabnika obdavčeno blago močno podražila. Nastala je v srednjem veku, pozneje pa so jo nadomestile trošarine.
• POMIRJE – prostor v gradu in okoli njega, kjer je fevdalec zagotavljal mir in varnost (azil) ter kaznoval prestopnike.
• PRIDVORNO GOSPODARSTVO – gospodarske dejavnosti, neposredno vezane na sedež zemljiškega gospoda, obdelovanje zemlje z domačimi služabniki in pozneje tlako, pridvorna obrt itn.
• PRISTAVA – gospodarska stavba v bližini gradu, ki je skrbela za oskrbo gradu s poljščinami.
• ŠTOK – oznaka za dvor v 1. stoletju. Izraz je ponekod še danes v rabi.
• TLAČANSTVO – oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljila na tlaki oz. prisilnem delu za zemljiškega gospoda.

Slovarček neznanih besed.pdf