Naša druženja na Polzeli

Sreča in zadovoljstvo imata veliko obrazov. Ko se peljem v Dom upokojencev na Polzelo, se veselim ure ali več, katero bomo preživeli skupaj.
Naša srečanja potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Druženje mineva ob branju literature, ki je varovancem blizu, o kateri vedo veliko povedati. Klepetamo o prebranem, obujamo mladostne spomine o druženju, kmečkih opravilih in navadah, spominjamo se šeg, komentiramo aktualne dogodke … Včasih se veselimo lepega vremena in malo jezimo nad dežjem. Prebiramo Prešernove pesmi, radi imamo poezijo Neže Maurer, nobeno srečanje pa ne mine brez lepe domače pesmi, s katero začnemo in končamo naše druženje.

Na eni urici se nam je pridružila ga. Fanika Burjan, ki nam je natrosila kup dobrih nasvetov za premagovanje manjših zdravstvenih težav. Obujali smo spomine na peko dobrega domačega kruha, ki ni minilo brez pokušine doma pečenega kruha in domačega čaja.

Urica druženja kar prehitro mine, ko se razidemo z obljubo o prihodnjem srečanju. Domov se peljem z občutkom, da sem opravila dobro delo. Varovancem doma sem podarila uro mojega časa, dobre volje in pozitivnih želja. Dan je bil lep, malo drugačen.

Darja Baloh