Leta 1985 se je Občinska matična knjižnica Žalec iz skromnih prostorov v stanovanjskem bloku preselila v nove, večje in svetlejše prostore Doma II. slovenskega tabora Žalec. S primernim knjižničnim fondom, povečano kadrovsko zasedbo, ustrezno nabavno politiko in spremljevalnim programom je iz leta v leto razvijala svojo dejavnost v smislu naraščanja števila članov, izposojenega gradiva in obiska nasploh.

V letu 1987 se je upokojila ravnateljica Anica Lesjak, ki je knjižnico vodila 25 let. Naloge ravnateljice je prevzela Anka Krčmar, z njo pa sta dopolnjevali kadrovsko zasedbo še Irena Štusej, Irena Verbič in kasneje še Alja Bratuša, vse višje knjižničarke.

Od leta 1990 so se aktivno ukvarjali z računalniško obdelavo gradiva. Sprva v privatno izdelanem programu, ki ni bil uspešen, kasneje v programu VIR, od oktobra 1994 v programu MOLJ in od leta 1995 v programu COBISS.

Leta 1993 je knjižnica postala sestavna enota Zavoda za kulturo Žalec. Strokovni vodja knjižnice je bila do leta 1995 Alja Bratuša, od 1995 pa do 2001 pa Irena Štusej.
Knjižnično mrežo sestavljajo matična knjižnica in šest dislociranih enot matične knjižnice. Z nastankom novih občin v letu 1999 so štiri enote postale osrednje knjižnice štirih drugih občin. Reorganizacija Zavoda za kulturo v letu 2001 je predvidevala ustanovitev samostojnega zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec, katere ustanovitelji bodo tudi občine, v katerih so njene podružnic, v bivši enotni občini imenovane krajevne knjižnice.

Z marcem 2002 se je knjižnica kot samostojna pravna enota izločila iz prejšnjega zavoda. Njene ustanoviteljice so vse občine Spodnje Savinjske doline : Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec.