V Občinski knjižnici Žalec smo na predvečer dneva Rudolfa Maistra, ki je v Sloveniji državni praznik in ga praznujemo 23. novembra, izvedli pogovor in predstavitev knjige Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije. Z avtorjem knjige dr. Andrejem Rahtenom in recenzentom dr. Jurijem Perovškom se je pogovarjala Karmen Kreže.

Monografija, ki je izšla ob 150-letnici rojstva dr. Antona Korošca, ključnega slovenskega politika v času kraljeve Jugoslavije, na enem mestu celovito predstavi Koroščevo državniško vlogo v času med obema svetovnima vojnama. V pogovoru sta gosta razložila, v kakšnih razmerah je odraščal Anton Korošec, ki se je leta 1872 rodil v Biserjanah v Svetem Juriju ob Ščavnici, in kako je to obdobje, ko se je vse bolj čutil nemški nacionalizem, vplivalo na njegovo osebnost, življenje in poznejše politično delovanje.

Anton Korošec je 30. maja 1917 kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev vseh južnih Slovanov v eno državno enoto, še vedno v okviru habsburške monarhije. Še istega leta je prevzel vodenje Slovenske ljudske stranke. Na podlagi Majniške deklaracije je bil ob razpadu Avstro-Ogrske ustanovljen Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je pod njegovim predsedstvom oklical državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V poznejših letih je postal prvi podpredsednik vlade centralistične Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (pozneje je to funkcijo opravljal še enkrat), v kateri je poskušal do leta 1927 pod okriljem Slovenske ljudske stranke pridobiti več avtonomije za Slovence.

S svojo politiko mu je uspelo, da je ostal notranji minister in poslanec vse do leta 1929. Leta 1928 je postal celo predsednik vlade. Politično je ostal aktiven vse do smrti 14. decembra 1940. Ob smrti je veljal za nespornega narodnega voditelja Slovencev.

Besedilo: Karmen Kreže

Fotografije: Tanja Pilih