V četrtek, 19. oktobra 2023, smo v Občinski knjižnici Prebold na pogovorno-glasbenem večeru spoznavali razgibano življenje in ustvarjanje pisatelja Ernesta Jazbinška, ki nas skozi svoje pripovedi navdušuje s svojo življenjsko energijo, optimizmom, dobrodelnostjo in veseljem do življenja. Bralci zvesto posegajo po njegovih delih, do zdaj so izšle knjige: trilogija Zavita steza življenja (Dekle s Polane, Vrnitev v življenje, Šibkost in pogum), Trdoživa Kozjanka, Mačeha, Brata, Lukež (1. in 2. del), Drejka, Od hlapca do …, Dvojčici, zgodbe za otroke Moj prijatelj Albert ter neliterarno delo Rehabilitacija, nikoli končan proces.

Pri devetih letih si je hudo poškodoval nogo, ko je skočili z domače češnje, sledili so številni zdravniški pregledi in posegi. Star komaj 19 let se je odločil za amputacijo leve noge v kolku, da ne bi bil v breme svojim domačim. Že med rehabilitacijo se je zaposlil in svojo poklicno pot sklenil kot direktor Mladinskega doma v Bohinju. Ob delu je dokončal Višjo upravno šolo in na Fakulteti za družbene vede diplomiral iz sociologije. Svojo življenjsko izkušnjo jemlje kot izziv ter z neverjetno energijo in pogumom uresničuje želje. Dejaven je tudi na športnem področju. Kar štirikrat se je udeležil paraolimpijskih iger in dosegel osmo mesto v Braceloni, sedmo mesto v Atlanti, bil je tudi v Sydneyju in Atenah. Na Finskem pa je leta 1995 na evropskem prvenstvu dosegel svetovni rekord v streljanju z zračno puško. Slovenski paraolimpijski komite Zveze za šport invalidov Slovenije mu je januarja letos na prireditvi ob njihovi 60-letnici podelil častno listino za njegov prispevek k razvoju športa invalidov.

Pogovor s pisateljem v preboldski knjižnici je vodila knjižničarka Lea Felicijan, stik z njim pa je predhodno navezala Irena Verbič iz oddelka za nabavo Medobčinske splošne knjižnice Žalec in v recenziji avtorjevega desetega romana Dvojčici zapisala: »Pisatelj nas s svojim zanimivim pripovedovanjem, ki teče kakor majhen potoček, in z barvitimi primeri trenutkov življenja s prizori iz narave popelje skozi zgodbo dvojčic Branke in Vikice, z njima se veselimo in jočemo, kajti njuno življenje je polno vzponov in padcev. Težke življenjske preizkušnje pa ne zmanjšajo njune ljubezni in spoštovanja do kmetije. Ni bilo časa uživati v lepih trenutkih, treba je bilo misliti naprej, da bo skleda na mizi polna, da bo toplo v hiši in da bo poskrbljeno za živino in polje. Težko kmečko življenje je bilo pogosto vzrok za razvoj različnih bolezni in posledično tudi smrt. Toda vedno je bila v ospredju ljubezen do slovenske zemlje, do kmetovanja, boj za kmetije, ki so jih ohranjali z velikim odrekanjem in težkim delom. Dediščina staršev in prejšnjih generacij je bila za dvojčici darilo, s katerim sta spoštljivo ravnali, cenili sta delo prednikov in nadaljevali njihovo delo. Ob branju spoznamo, da je življenje res samo kratka pustolovščina. Vse lepo in tudi vse slabo hitro mine in za nami ostanejo spomini, če imamo okrog sebe ljudi, ki nas imajo radi in spomin na nas ohranjajo za naslednjo generacijo. Ernest Jazbinšek skrbi za to, da prihajajo med nas zgodbe o preprostem življenju na podeželju. Brez njegovih romanov bi bile današnje generacije prikrajšane za pomemben del naše zgodovine.«

Dogodek je z ubranim petjem obogatila vokalna skupina Amantes, ki jo sestavlja sedem profesoric različnih šol Šolskega centra Celje. Z nami so bile: komunikologinja Mateja Rajh Jager, glasbenica Metka Jagodič Pogačar, slavistki Valentina Hrastnik in Andreja Tkalec, kemičarka Janja Čuvan ter arhitektka Marjeta Petriček. Skupaj pojejo že 16. leto. Njihov repertoar je zelo raznolik, od priredb slovenskih ljudskih pesmi do priredb zimzelenih slovenskih popevk, skladb nekoliko zabavnejšega značaja, z instrumentalnimi spremljavami. Za njihovo harmonijo skrbi umetniška vodja Metka Jagodič Pogačar. S svojimi glasovi in oddajanjem ustvarjalne energije na nastopih z veseljem pustijo svoj pečat.

Prijeten večer smo z obiskovalci knjižnice sklenili ob podoživljanju njihovih vtisov o prebranih delih Ernesta Jazbinška. Vemo, da imamo bralci radi srečne konce, da se popravijo vse krivice, dobro premaga zlo. »Tudi v mojih romanih se dogajajo slabe stvari, vendar zakaj bi pustil na koncu grenkobo? Zdi se mi, da moram pokazati, da je za tistimi oblaki mavrica in bo jutri sonce,« je še povedal pisatelj.

Besedilo: Lea Felicijan

Fotografije: Ivan Lipičnik