Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke 2025
V četrtek, 9. oktobra 2025, je na tih deževen dan zaigralo srce. Z roko v roki se je zaokrožilo še eno tradicionalno druženje varovancev in stanovalcev domov, društev in varstveno-delovnih centrov Spodnje Savinjske doline. Dogodek, ki ga v počastitev skromnosti, hvaležnosti in povezanosti vsako leto organizira Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Na letošnjem srečanju so sodelovali stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje in Zavoda sv. Rafaela Vransko ter varovanci varstveno-delovnih centrov – VDC Muc Braslovče, VDC Saša, OE Maksi Žalec, in Medobčinskega društva Sožitje Žalec. Za veselo vzdušje je poskrbela Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Žalec pod vodstvom mag. Marka Repnika, razveselili so nas tudi plesalci Otroške folklorne skupine iz POŠ Trje in Mladinske folklorne skupine iz OŠ Petrovče. Da so plesni koraki in pesem zadoneli po avli Doma II. slovenskega tabora, je s harmoniko poskrbela mentorica Mateja Brežnik. Zbrane je pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, ki je program tudi povezovala. Sledila je zahvala prostovoljcem, ki vsak mesec pripravijo bralno, pogovorno in ustvarjalno uro. To leto so brali Laura Jelen, Valerija Jerman, Nataša Koren, Andrej Perger in Tina Štrajher. Topel pozdrav smo namenili tudi Faniki Burjan, ki nas s svojo dolgoletno prisotnostjo na srečanjih vedno znova razveseli in obogati. Z modrostjo, ljubeznijo in naklonjenostjo.
Obiskovalce so nagovorili županja Občine Vransko Nataša Juhart, župan Občine Prebold Marko Repnik, župan Občine Tabor Marko Semprimožnik, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in podžupan Občine Žalec Srečko Lednik.
Izbor besed in misli se je kot povezovalna nit vseh skrbno pripravljenih bralnih ur nadaljeval v pozno popoldne. Izbor besed, ki bogati posameznika. Povezuje generacije, sprejema drugačnost in nas dela enake. Pristne. Človeške. Včasih je dovolj trenutek. Kratek čas, ki nas ustavi in prisili, da se zazremo vase in da iz sebe izvabimo skrito bistvo, ki dela svet lepši in mirnejši. Tišji.
V nadaljevanju programa so zaplesali in zapeli tudi obiskovalci. Na koncu smo se posladkali s sveže pečenimi dobrotami in se poslovili. Z janeževimi upognjenci. Nasmehom, objemom in obljubo. Ob letu osorej. Kot vsako leto do zdaj.
Besedilo: Laura Jelen
Fotografije: Nik Skerbiš


























|