Februarja z gospo Zimo na pravljični uri v libojski in griški knjižnici
Nekoč, nekje, nekako se dobro vedno poplača. Morda še posebej v pravljicah, kjer je dobro skoraj vedno nasproti hudobiji in lenobi. Še gospa Zima prepozna dobro srce in ga nagradi. A nagrada ni le nekaj, kar lahko odneseš z rokami, nagrada je občutek, ki ga po dobrem delu nosiš v sebi … Ko so pod blazinicami prstov nastajali obrazi in figurice, so okrog frčale misli, kaj bodo naredili dobrega, ko si umijejo roke in se vrnejo domov …
Napiši komentar!