Oktober je običajno čas za čarovnice vseh vrst, posebej na pravljičnih urah, kamor se rade pripeljejo na svojih metlah. V žalsko knjižnico je prišla dobra čarovnica, se nasmihala sem in tja, si vrtala po nosu in potem začela udrihati po hudobni čarovnici, ki jo pozna. Povedala je zgodbo o tej, ki je v stolp brez stopnic zaprla zlatolaso deklico Motovilko, da je nihče ni videl, sama pa je do nje splezala po dolgi kiti las, ki jo je deklica spustila z vrha stolpa, ko je čarovnica zaklicala njeno ime. Pri tem jo je zalotil princ. Očarano je sledil glasu deklice, ki je vsak dan pela otožne pesmi, in prišel do stolpa. Potem se je vse spremenilo.

Čarovnica, ta, ki je bila v knjižnici, je zapela Mojčino pesem in tisto Kaj ti je deklica. Otroci so tiho poslušali, potuhnjeni v pravljični svet.

Na koncu so ustvarjali iz papirja in okraskov. Naredili so si obrazne maske črne muce, ki je pogosto spremljevalka čarovnice. Odnesli so jih domov. Muco tako že imajo, potrebujejo še čarovnico …

Irena Štusej