Deklice brez gnezda in Danica Vidmar v Občinski knjižnici Polzela
Knjiga Deklice brez gnezda Danice Vidmar je močna in pretresljiva. Gre za deklice, ki jim družina ne izpolni potrebe po pripadnosti gnezdu. V pogovoru z Ireno Štusej v Občinski knjižnici Polzela je avtorica razkrila svoje poznanstvo z danskim terapevtom Jasperjem Juulom, ki jo je nagovoril k pisanju knjige.
Avtorica je sicer v življenju uspešno delala na vodilnih menedžerskih delovnih mestih v velikih podjetjih marsikje po svetu, v družini pa ni našla utehe in miru. Ko je bila nagovorjena k odkrivanju svojega življenja, je odkrila, da je bila v otroštvu spregledana, ranjena in ponižana kljub temu, da je njena primarna družina navzven delovala brezhibno. V družinsko skrinjo prinesemo v svojo družino travme in usodnosti iz primarne družine, vanjo pa nezavedno nalagamo še svoje ujetosti in bolečine. Odločila se je, da prekine to nalaganje v skrinjo in da razčisti z vsem, kar je tam naloženo od prej. Izpostavila je predvsem odnos s hčerama in reševanje njihove povezanosti.
Sicer pa se iz knjige takoj razbere večplastnost; njena življenjska zgodba je pisana na svetlih straneh, teoretične refleksije na obdobja v njenem življenju pa na pisanih straneh. Razgrinja tudi pojme družbena skrinja, črno partnerstvo, dvostrešno partnerstvo in podobno. Pogost ženski vzorec je prilagajanje drugim, da bi si zaslužili njihovo ljubezen. A vendar dr. Milivojevič pravi: »Če hočeš princa ali kralja, moraš sama prej postati princesa ali kraljica.«
Irena Štusej



























|