V Občinski knjižnici Prebold je v četrtek, 5. novembra 2026, potekal pogovorni večer z izr. prof. dr. Brankom Janezom Rojcem, priznanim slovenskim kartografom, raziskovalcem in dolgoletnim univerzitetnim profesorjem, ki je pomembno sooblikoval razvoj slovenske kartografije ter pustil neizbrisen pečat v znanosti in lokalni skupnosti. Z njim se je pogovarjala knjižničarka mag. Lea Felicijan, dogodek pa smo dopolnili s projekcijo in razstavo zemljevidov. Ti bodo na ogled vse do konca decembra 2026 v času odprtosti knjižnice.

Pot dr. Rojca se je začela med ljubljanskimi ulicami klasične gimnazije, od koder ga je radovednost leta 1967 pripeljala do diplome iz geodezije. Prek preučevanja barv v magistrskem delu in vizualnega zaznavanja vsebine kart v doktorski disertaciji je skozi desetletja zgradil opus, ki obsega neverjetnih 547 bibliografskih enot. Kot dolgoletni vodja Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje je bil mentor več kot 120 študentom. Njegovo raziskovalno in strokovno delovanje na Geodetskem inštitutu Slovenije je zarisalo temelje sodobne slovenske prostorske identitete. Med delom, ki ostaja zapisano v zgodovini, izstopajo: pionirska digitalna izmera slovenske morske obale v poznih sedemdesetih letih, prva slovenska državna topografska karta, karta Maribora, ki je leta 1999 očarala svetovno kartografsko javnost, pogled v preteklost in sedanjost od analize Valvasorjeve dediščine do tankočutnega reševanja problematike slovensko-hrvaške meje. Za te monumentalne premike mu je stroka leta 2012 podelila zlato plaketo za življenjsko delo.

Za slovenski narod imajo zemljevidi poseben pomen. So odsev naše zgodovine, kulturne dediščine in narodne identitete. In za vsakim dobrim zemljevidom stoji človek. Z znanjem, radovednostjo, potrpežljivostjo in občutkom za prostor. A življenjski zemljevid dr. Rojca ni sestavljen le iz strokovnih dosežkov, priznanj in akademskih naslovov. Na njem so tudi gore, tekaške proge, kolesarske poti, prijateljstva, prostovoljstvo in številni osebni izzivi. Tudi po upokojitvi namreč ostaja zvest radovednosti, gibanju in dejavni povezanosti z ljudmi. Predan je vzdržljivostnemu športu: maratonom, kolesarjenju in samotnim vertikalam, med katerimi izstopa preplezana severna stena Triglava. Od leta 2010 živi v Preboldu in s svojo neizmerno življenjsko energijo odkriva vedno nova neprehojena obzorja.

Večer smo sklenili s spoznanjem, da zemljevid nikoli ni dokončan. Vedno se najde še kakšna neznana pot, nov vrh, nova misel ali priložnost za srečanje. Vrednost življenjske poti je v tem, kako zavzeto jo prehodimo in koliko dobrega na njej pustimo za seboj. Kajti najlepši zemljevid ni nujno tisti, ki pokaže vse poti, temveč tisti, ki človeka spodbuja, da se vedno znova odpravi naprej.

Besedilo: Lea Felicijan

Fotografije: Amalija Rojc, Ivan Lipičnik