Oktobrski Utrip domoznanstva je že nekaj let namenjen predstavitvi dejavnosti Filatelističnega društva Žalec oziroma raziskovalnega dela njegovega predsednika Venija Feranta. Stara pisma s poštnimi žigi Žalca ter tudi dopisnice in razglednice nam razkrivajo del preteklosti, ko so Žalčani s svetom večinoma komunicirali prek poštnih pošiljk.

Pred osmimi leti nam je Veni Ferant predstavil prvi del razstave »Po sledeh zaprašenih žalskih pisem«. V ponedeljek, 5. oktobra 2026, pa je v Občinski knjižnici Žalec na predavanju in spremljajoči razstavi predstavil pisemske sledi, ki jih je našel v povezavi z dvorcem Plevna in njegovimi prebivalci.

Leta 1809 je na tem območju stala lesena hišica v lasti rodbine Žuža. Med poznejšimi lastniki posestva se omenja Joseph Ludwig Haussmann, lastnik dvorca Novo Celje in oče pesnice Fanny Haussmann. Haussmann je na tem mestu pozidal dvonadstropno graščino, leta 1843 pa je na Plevni zasadil kar 13.000 večletnih murvovih dreves.

Za Haussmannom je posest prevzel Italijan Prosoglio, za njim pa sta se kot lastnika zvrstila upokojena avstrijska oficirja Strohhuber in Stiglitz. Leta 1876 je Plevno kupil grof Ignatz Bobrovsky, ki je graščino obnovil, uredil in zasadil park ter znameniti smrekov drevored ob cesti na Plevno.

Nekaj desetletij je bila s slovenskimi kraji povezana tudi družina Beck. Anton Beck je ob upokojitvi iskal lastno oazo miru, kamor bi se umaknil pred dunajskim vrvežem. Pri iskanju primerne posesti je naletel na dvorec Plevna pri Žalcu ter ga kupil (leta 1885 ali 1890).

Graščina je služila kot poletna rezidenca najvidnejšemu članu rodbine Beck – Antonovemu sinu, baronu Maxu Wladimirju (1854–1943). Max Wladimir je bil rojen na Dunaju, tam je obiskoval elitno gimnazijo Akademisches Gymnasium Wien, med 29. majem 1906 in 7. novembrom 1908 pa je bil celo predsednik vlade Avstrijskega cesarstva. Kot diplomat je moral biti v stalnem stiku z Dunajem, zato je stavbo na Plevni opremil s telefonsko povezavo – s tem pa je prvi telefon dobil tudi Žalec.

Zaradi določil mirovne pogodbe v Saint-Germainu po prvi svetovni vojni, saj se je posest znašla v tuji državi, je moral Maximilian baron pl. Allmayer-Beck leta 1919 Plevno prodati.

Leta 1923 je Plevno kupil Oskar pl. Rainer (1882–1945) iz Alagincev pri Slavonski Požegi. Nekaj let pred drugo svetovno vojno je na Plevni delovala jezikovna šola, v kateri so otroci preživljali poletne in zimske dni. Po letu 1945 je dvorec s posestvijo prevzela nova oblast, plemiči Rainer pa so še naprej ostali njegovi lastniki.

Razstava bo na ogled v času odprtosti Občinske knjižnice Žalec do 17. oktobra 2026.

Besedilo: Karmen Kreže
Fotografije: Tanja Pilih, Veni Ferant