Dnevi evropske kulturne dediščine niso le praznovanje. So dragocena priložnost za razmislek o tem, kaj želimo ohraniti, za koga in predvsem – kako. Tako smo v soboto, 26. septembra 2026, v Občinski knjižnici Prebold v sodelovanju z Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold priredili predavanje z naslovom Snovna in nesnovna dediščina Tekstilne tovarne Prebold, ki ga je pospremila tudi priložnostna razstava spominskih fotografij. Na ogled razstave ste vabljeni do 14. oktobra 2026 v času odprtosti knjižnice.

Mag. Uroš Herman nas je v sliki in besedi popeljal skozi razmislek o vplivu tovarne na življenje ljudi nekoč in o nevidnih, a močnih sledovih, ki jih je ta čas pustil v sedanjosti. Poudaril je pomen celostnega ohranjanja dediščine Prebolda, ki se deli na dva neločljiva dela: snovno dediščino (materialni ostanki, stavbe, stroji in predmeti, ki pričajo o tehničnem napredku) ter nesnovno dediščino (neprecenljiva zapuščina znanja, izkušenj, spominov in vedenja delavcev, ki se prepleta s strokovno in leposlovno literaturo tistega časa). Tekstilna tovarna Prebold je v več kot 160-letnem delovanju na območju Spodnje Savinjske doline delovala pod različnimi imeni in se vpisala v slovensko gospodarsko zgodovino kot eno izmed večjih tekstilnih podjetij. Tovarna je močno zaznamovala življenje tukajšnjih ljudi in v širšem obdobju postala prepoznaven akter družbene dejavnosti v širšem regionalnem okviru, predvsem tam, kjer so živeli njeni delavci.

Ko stroji utihnejo, spregovorijo spomini. Nit preboldske tekstilne tradicije še ni pretrgana, kajti skozi spomine, fotografije in spoštovanje do preteklega dela skupaj tkemo zavest o pomembnosti naše lokalne zgodovine.

Besedilo: Lea Felicijan
Fotografije: Gašper Hriberšek