V Občinski knjižnici Prebold je od 2. do 30. novembra 2024 na ogled fotografska razstava Slovenskega društva Hospic, ob praznovanju 25. obletnice Območnega odbora Celje pa smo v četrtek, 14. novembra 2024, priredili Hospickafe s predstavitvijo te humane organizacije, ki pomaga graditi sočutno in povezano družbo.

Slovensko društvo Hospic s svojim predanim delom in sočutnim pristopom dokazuje, da nihče ne bi smel biti sam v najtežjih trenutkih življenja. Njihovo sporočilo je odmev ljubezni, podpore in upanja, ki ga vsakdo potrebuje. S svojo prisotnostjo in delom vsakodnevno prinašajo svetlobo v temne trenutke mnogih ljudi ter jim pomagajo najti mir in dostojanstvo v zadnjih trenutkih življenja. To leto je bilo polno pomembnih trenutkov: od tabora Levjesrčni za žalujoče otroke do več kot 60 Hospickafejev, od odprtja Parka življenja v Mozirskem gaju do umetniških projektov, ki razbijajo tabuje o smrti. Delijo sporočilo, da je vsak dogodek priložnost, da se združimo, izmenjamo izkušnje in najdemo svetlobo v temnih trenutkih.

Osrednji gost Hospickafeja v preboldski knjižnici je bil Jon Kanjir iz Ljubije v Občini Mozirje, ki je po končanem programu predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje Center postal študent ekonomije. Kljub mladosti je aktiven na toliko področjih, da jih je težko na kratko strniti. Je srčen, pozitivno naravnan in družbeno angažiran prostovoljec, sodelavec pri Slovenskem društvu Hospic, novinar pri radiu Ognjišče in nekaterih drugih medijih, motivacijski predavatelj na osnovnih šolah in različnih dogodkih, prostovoljni gasilec. V Slovensko društvo Hospic ga je pot pripeljala po tem, ko je izdal svojo drugo slikanico za otroke, Luka premaga žalost, in so jo začeli uporabljati kot gradivo za pomoč otrokom pri prebolevanju in razumevanju izgube. Je tudi vodja projekta Luka bere, v sklopu katerega želijo prek slikanic otrokom pomagati pri razumevanju različnih tem, s katerimi se srečujejo, hkrati pa pomagati staršem pri vzgoji. Dotikajo se težje razumljivih tem, kot so resnica, laž, smrt in čustva, ki jih ob tem občutimo.

V večeru je Jon Kanjir predstavil programe Slovenskega društva Hospic, razložil, kakšna je lahko motivacija za prostovoljsko delo v tem društvu, spoznali smo dejavnosti tabora Levjesrčni, izpostavil je pomembnost pogovora o življenju in smrti, pokopu in pomenu pogovora o željah o načinu pokopa, beseda pa je tekla tudi o tem, kako skozi pogovor sprejemati bolezni ter kako biti bolniku sočuten prijatelj. »Smrti se ne bojim, opažam pa, da mnogi razvijejo močan strah, celo odpor ali zanikanje. Na smrt ne smemo gledati kot na nekaj grozljivega, kot na poraz. Smrt je ena najnaravnejših stvari. Vsega je enkrat konec, in ravno to zavedanje, da se bo vse enkrat končalo, je opomnik, da je treba živeti življenje,« je sklenil gost Hospickafeja. 

Razstavo, za katero je fotografije posnel Matija Tomc, pa je predstavil Peter Čepin Tovornik, ki ga je Slovenska filantropija nagradila z nazivom »naj mentor prostovoljcev 2022«. Peter Čepin Tovornik namreč vodi prostovoljce znotraj Slovenskega društva Hospic, je tudi večkratni prejemnik naziva »naj prostovoljec Mestne občine Celje«. »Z našo podporo družina najde v sebi moč in pogum, da omogoča družinskemu članu poslavljanje od življenja v znanem in njemu varnem okolju. Prostovoljci Slovenskega društva Hospic s svojo prisotnostjo, posluhom in bližino uporabnikom bogatijo preostali čas življenja. Potujoča fotografska razstava prikazuje različna občutja in aktivnosti udeležencev začetnega usposabljanja za prostovoljce, s katerim ti pridobijo strokovno podlago za vključenost v programe društva. Želimo poudariti pomen in vlogo prostovoljcev ter spodbuditi prostovoljce k opravljanju sočutnega dela za ljudi v življenjski stiski. Tukaj smo, ko nas potrebujete.«

Besedilo: Lea Felicijan

Fotografije: Darko Naraglav