Domov » Arhiv prireditev Prebold 2014

Večer na Zofi

3 december 2014 Brez komentarja

Decembrski Večer na Zofi, ki ga v Občinski knjižnici Prebold mesečno pripravljata Javni sklad RS OI Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, je bil posvečen pesniku Karlu Destovniku. Razstavo o njem, ki bo na ogled do 19. 12. 2014, je pripravila in predstavila Stanka Ledinek iz Knjižnice Velenje, z izborom njegovih pesmi pa sta zbrane skozi večer popeljala Marko Repnik in Jolanda Železnik.

Karel Destovnik je s staršema in mlajšim bratom živel v nezavidljivih razmerah. Komaj so se prebijali iz dneva v dan. Njihova edina resnično svetla točka je bila kultura. Ker so se veliko ukvarjali z njo, se jim je kljub pomanjkanju življenje zdelo lepo.

Karli, kot so ga klicali domači, znanci in prijatelji, je že zelo zgodaj začel pesniti. Kljub kratkemu življenju je pustil opazno sled v slovenski poeziji. Njegove najlepše pesmi so ljubezenske – nekatere namenjene njegovi prvi ljubezni Mariji Medved, nekatere njegovi soborki in veliki ljubezni, ki je žarela v nemogočih vojnih razmerah, Silvi Ponikvar. Koža se naježi ob pesmih, ki jih je iz ujetništva pisal svoji materi, ki jo je imel neizmerno rad. Globoke in pretresljive so tiste iz ujetništva. Nekaj posebnega so uporniške in domoljubne.

Težko si je danes predstavljati, kako mladenič pri 16-ih na vlaku, na poti v šolo in z nje, recitira pesmi svojim sošolcem in prijateljem. Tako je pot iz Šoštanja do Celja ali v obratno smer vedno hitro minila. Vsi so ga poslušali, mu ploskali in ga spodbujali, naj še kaj prebere. Mojster besede in mojster pripovedovanja je navdušil vse, ki so mu prisluhnili. Njegov idol je bil Cankar. Na celjski gimnaziji, kamor je hodil, dokler ga niso odpustili, ker je bil preveč revolucionaren, je bil soorganizator velike proslave ob dvajseti obletnici Cankarjeve smrt.

Karel Destovnik je največ svojih pesmi podpisal s psevdonimi. Bil je Drago Jeran, Peter Kalin, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč, njegovo partizansko ime pa je bilo Kajuh. Nekaj njegovih pesmi je tudi uglasbenih.

Še veliko preden se je zgodila, je čutil dih vojne. 6. aprila 1941, ko je bila napadena Jugoslavija, je že šel iskat somišljenike. Pot ga je vodila iz Šoštanja, preko Andraža, Št. Paula in Marije Reke do Mrzlice. Razočaran se je vrnil nazaj v Šoštanj. Septembra 1941 je ilegalno bival v Ljubljani in se vključil v NOB. Avgusta 1943 pa je odšel v partizane. Bil je vodja kulturniške skupine v XIV. diviziji. Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem.





 

 

Deli vsebino na facebook-u...

Napiši komentar!

*