Domov » Arhiv prireditev 2018 - Žalec

ŠTIRJE LETNI ČASI

11 junij 2018 Brez komentarja

Prečudovita razstava z naslovom Štirje letni časi , ki bo do konca meseca junija na ogled v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, je nastala ob zaključku natečaja Fotograf leta 2017 v Vesoljskem centru Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Natečaj je razpisala revija Digitalna kamera, ki je edina slovenska revija, ki vsaka dva meseca na 116 straneh prinaša ljubiteljskim in profesionalnim fotografom informacije o novostih na svetovnem tržišču, intervjuje z znanimi slovenskimi fotografskimi legendami, nasvete za fotografiranje in obdelavo fotografij … in da bi se še bolj približali bralcem, razpisujejo tudi fotografske natečaje. Glede na temo razstave je trajal natečaj Fotograf leta 2017: Štirje letni časi seveda vse leto. Na natečaj se je odzvalo 118 fotografov, ki je skupaj poslalo 767 fotografij, razstavljenih je bilo 30 najboljših fotografij natečaja.

Zmagovalec natečaja je postal Aleš Krivec, drugo mesto je osvojil Miran Krapež, tretje pa Andrej Tarfila.

Igor Rosina, ki je o svojo ekipo pripravil odmevni dogodek Fotograf leta 2017,je od leta 2013 glavni in odgovorni urednik Digitalne kamere. Študiral je na FAMUAkademiji v Pragi, smer Fotografija in dizajn. Živi in dela v Celju. Ukvarja se z izobraževanji, povezanimi s fotografijo in Photoshopom. Tudi sam je seveda fotograf in njegove fotografije so kot čarovnija, ki nas ponese k slikovitim predelom kot da ste jih sami doživeli. Svojo vizijo stvarnosti, realno in hkrati nadzemno, nam pretanjeno in nesebično predaja.

Odprtju razstave je sledilo njegovo potopisno predavanje po Indiji, za katero pravi, da je »pisana, čarobna, zabavna, temačna, misteriozna, fantastična, osupljiva, ter včasih malo hudobna uganka za tujca. Za fotografa pa … pravi izziv. Predvsem stisnjene in zakotne ulice starega Delhija, Agra s Taj mahalom, Jaipur, Raipur. Kanha park, …  Ko že misliš, da si jo dobro spoznal, vedno znova naletiš na nekaj, kar te zopet pusti odprtih ust. Znan slovenski fotograf Arne Hodalič se rad pošali z izrekom, da “v Indiji tako ali tako vsaka fotka rata”. No, za prej omenjene kraje je najprej treba zbrati pogum za sprehod s fotoaparatom v roki, premagati kulturni šok, se znajti v množici ljudi, rikš, krav in seveda umazanije in šele nato pride na vrsto fotkanje.

Ko sem v Delhiju prvič izstopil iz letala še še nisem dobro zavedal v kaj se spuščam. Sicer sem domov prinesel res ogromno fotografij vendar sem se na koncu potovanja kljub temu vprašal: “Kaj mi je tega treba bilo.” Po drugi strani pa pred seboj vidim tisoče motivov, ki so mi vsako minuto, na vsakem koraku polnili pomnilniško kartico fotoaparata.

Sedaj pa, po treh letih me moja popotniška žilica spet vleče tja dol, v Indijo kjer bom zagotovo našel še tisoče novih motivov.«

Mi pa smo se zavedeli, da imaš po prestali preizkušnji več modrosti in moči, veš, da si sposoben preživeti karkoli. Tako spoznaš sebe, utrdiš vezi s prijatelji, ugotoviš, da te sreča čaka, ko se zares zaveš, da življenje ni samo seznam dosežkov in pridobitev. Življenje je pogosto težko in zapleteno, nihče ga ne more imeti popolnoma pod nadzorom, a ko se tega ponižno zaveš, te spremenljivosti ni več strah. Če pa vklopiš še domišljijo, te to preoblikuje tako, da imaš moč sočustvovati tudi z ljudmi, s katerimi si morda nikoli nismo delili izkušenj.










Deli vsebino na facebook-u...