Domov » Arhiv prireditev Žalec 2015

Predstavitev študijskega krožka Dediščina Spodnje Savinjske doline

11 december 2015 Brez komentarja

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje že več kot 15 let zelo uspešno izobražuje in druži ljudi. Izobraževanje poteka v 30 študijskih skupinah. Slušatelji se izobražujejo v študijskih krožkih, skrbijo pa tudi za zdravje, rekreacijo in kulturo. Poleg jezikov in računalništva spoznavajo, raziskujejo in ohranjajo kulturno dediščino Spodnje Savinjske doline ter širom po Sloveniji. Na podlagi tega je leta 2006 nastala pomembna publikacija Zeleno zlato – grenka roža.

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec se je predstavil študijski krožek Dediščina Savinjske doline s projektom Žalec v objemu hmelja. Po uvodnem pozdravu Karmen Kreže, vodje domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec, in Marije Masnec, predsednice Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, so članice študijskega krožka Mira Kodrun, Breda Šip in Metoda Uranjek začele predstavitev projekta, s katerim so aprila letos sodelovale na 3. mednarodnem festivalu znanja in kulture starejših v Velenju. Dejavnost tega študijskega krožka je v fotografski objektiv ujel Janez Šketa, čigar fotografije so bile ta večer razstavljene v knjižnici.

Povedale so, da so se v študijskem krožku z veliko zagnanostjo lotili projekta Zeleno zlato –grenka roža. Njihov cilj je bil čim bolj raziskati bogato dediščino hmeljarstva v ožjem območju naše doline. O naši dediščini je znanega veliko; veliko pa je tudi zmot in napačnih interpretacij. Poudarile so, da premalo poslušamo tiste, ki so del te naše hmeljarske dediščine. Zato so se odločili, da začnejo s tistim, kar poznajo, iz zornega kota človeške usode in življenja v dolini hmelja ter predvsem s pomočjo knjižne predloge Grenka roža. To novelo je leta 1944 napisala pisateljica Julija Bračič. Vsi v krožku so zgodbo prebrali in vsak je moral izpisati zanj zanimive citate. Iz izbranih citatov so določili tematske skupine s konkretnimi nalogami, ki so si jih razdelili. Ena skupina je s fotografiranjem in merjenjem spremljala rast hmelja, drugi so obiskali kmetije, kjer še hranijo številne predmete in orodja, ki so jih nekoč uporabljali pri pridelavi, obiranju in sušenju hmelja. Orodje so popisale in ga fotografirale. Nekatere članice so na obiskih pri nekdanji obiralkah slišale pretresljive, a tudi vesele pripovedi o časih pred strojnim obiranjem hmelja. Ena izmed članic je raziskala glasbeno zapuščino, povezano s hmeljem. Poiskala je nekdanje obiralke, ki so prišle kot mlada dekleta iz Zagorja in Medžimurja obirat hmelj, se tu zaljubile, poročile in ostale v Savinjski dolini. Njihovo značilno petje sta s snemalcem posnela in ga tako iztrgala pozabi. Takratno delo so pozneje nadgradile še z raziskovanjem zgodovine hmeljarstva v Savinjski dolini ter vplivom hmeljarstva na umetnike in današnji turistični razvoj Žalca. Končale so z mislijo, da postaja kulturna dediščina doline zelenega zlata resnično dodana vrednost pri razvoju gospodarstva in zlasti turizma.

Z odprtjem Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Žalec leta 2009 so zgodbe o življenju hmeljarjev nekoč in danes ter predmeti, povezani s hmeljarstvom, ponovno zaživeli in bodo živeli tudi še za naše zanamce.










Deli vsebino na facebook-u...