V soboto zjutraj, ko so se otroške oči šele prebudile iz pravljičnih sanj, nas je v knjižnici obiskal dedek Mraz.  Njegovo sivo kučmo in belo brado vsi dobro poznajo. Poznajo pa tudi pesmico o njem, katero so skupaj z njim veselo prepevali. Prebirali so zgodbice in se pogovarjali. Dedek Mraz je mitološki dobrotnik, ki obdaruje otroke v tednu pred novim letom, ali pa v noči na prvi dan novega leta. Temelji na ruskih legendah, kjer se imenuje Ded Moroz in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje …

Snežaki … Veliki in majhni. Suhi in debeli. Z velikimi trebuhi, raztrganimi klobuki. S korenčkom namesto nosu in kot oglje črnimi očmi. Vsi so lepi. Najlepši in najboljši. Nekaj smo jih naredili tudi mi. A ker brez pravljice ne gre, smo tokrat prebirali zimske dogodivščine veveričje družine. Pepi, Piko in Pika so tri razigrane veveričke, željne sankanja v ledeno mrzlem jutru. Očka se greje pred kaminom in mama ima toliko dela. A sani so težke. In veveričke potrebujejo pomoč …

Bila je huda zima. Tako huda, da je še sonce le slabotno mežikalo nad belo pokrajino. Na veji so sedele tri vrane. Zeblo jih je. Opazovale so otroke. Otroci so ležali v snegu in mahali z rokami in nogami, kot da bi imeli krila. Le kaj so počeli … Tudi mi bi. Angele v snegu. A snega ni. In da naša pravljica ne bi bila tako pusta in siva, smo jo z drobnimi, belimi angelčki naredili belo in veselo. Pazili bodo na nas. Mi pa bomo z njimi okrasili okna, vrata …

Na najbolj črni pravljični uri v letu smo spoznali Herberta. Herbert je muc. In to ne navaden muc. Herbert je najbolj črn muc vseh muc. Rad zahaja v knjižnico. In v Občinski knjižnici Braslovče je izbrskal knjigo, ki ga je popeljala na pot. Na poti je srečal deklico, ki je nosila črtaste nogavice. Srečal je nekoga, ki je z metlo pometal pločnik. In v nekem oknu je zagledal žensko, ki je kuhala in mešala v velikem črnem loncu. Le zakaj se je podal na pot? In koga je iskal? Ga …

15., 16. in 17. april 2014
Medobčinska splošna knjižnica Žalec vedno rada gostuje s pravljico v vrtcu, ko jo povabijo. Irena Štusej je tako z ljudsko pravljico O treh grahih obiskala vrtce v Trnavi, v Braslovčah in v Letušu. Pravljico so poslušali posebej malčki od enega do treh let in posebej otroci od treh do šest let. V ljudskih pravljicah bolj kot kjerkoli prepoznajo naključje, preobrazbo, skromnost, lakomnost, dobroto, hudobijo, darežljivost …

Pomlad nas je objela s sončnimi rokami. Z zelenim čopičem barva vrtove, travnike in gozdove. Smeji se nam in mežika z barvitimi cvetovi. Mi smo ji na pravljični uri pomežiknili nazaj. Prebrali smo pravljico o kokoški Justi, ki si želi imeti piščančke kakor druge kokoši, a jih ne more in ne more dobiti. Nekega dne pa na bregu reke najde zapuščeno račje gnezdo. In v njem štiri še topla jajčka. In v jajčkah štiri rumene puhaste žogice. Puhaste žogice smo izdelali tudi mi. Iz volne. Pisane jajčke bomo obesili na …

Mesec marec je mesec, ko so naše mame in mamice še pomembnejše. Je mesec, ko praznujejo. Dvakrat. Njihov praznik je dan žena, ko poljubček lahko podarimo tudi sestram, babicam, tetam in prijateljicam. Materinski dan pa je dan, ki ga nobena mama ne sme preživeti brez nas. Je dan, ko jim moramo povedati, kako zelo jih imamo radi. Zato smo prebrali dve pravljici, ki govorita o tem, kako pomembna in brezmejna je mamina ljubezen. In v majhno zahvalo smo jim izdelali pisane cvetove iz papirnatih servietk.

Imeti rad. Sebe in druge.
Družino, prijatelje in učitelje.
Imeti rad vrtec, šolo in počitnice.
Imeti rad sonce in luno. Veter in dež.
Prihaja valentinovo in z njim srčki vseh oblik, velikosti in barv. Ker ljubezen vrti svet čisto po svoje in ker je lepo imeti rad, smo prebrali nekaj srčkanega, si povedali nekaj prisrčnega in izdelali nekaj srčkastega. Otroci so za svoje mamice, očije, babice in dedke, za tiste, ki jih imajo radi, izdelali vizitke. Vsaka posebej je bila edinstvena. Prelepa in osebna. Narejena iz srca. To pa je tudi bil namen današnje …