Domov » Arhiv prireditev 2016 - Prebold

Predavanje dr. Petra Skoberneta: Slovenija, od kod lepote tvoje?

26 oktober 2016 Brez komentarja

V sredo, 26. oktobra 2016, smo v Občinski knjižnici Prebold odkrivali naravne znamenitosti Slovenije. V sliki in besedi nas je skozi predavanje z naslovom Slovenija, od kod lepote tvoje? popeljal dr. Peter Skoberne.

Morda bi se znašli v zadregi, če bi morali nekomu razložiti naravne značilnosti Slovenije. Zaradi izjemne lege med Alpami, Dinaridi, Panonsko nižino in Sredozemskim morjem je gotovo njena največja značilnost velika pestrost na majhni površini. Pestrost pa ni samo naravna, ampak tudi kulturna, saj so se ob končnem delu Jantarne poti od prazgodovine do danes na našem ozemlju prepletale številne kulture. V zadnjih stoletjih denimo romanska, germanska in slovanska.

Druga značilnost je gozdnatost, saj skoraj dve tretjini Slovenije prekriva gozd, ki je zaradi dobrega načina gospodarjenja naših prednikov ohranil tudi lastnosti izjemnega ekosistema. Zato v njem še vedno najdemo rjavega medveda, volka in risa, ki preživijo le v dovolj dobro ohranjenih območjih.

Tretja značilnost je, da je Slovenija kraška dežela, saj med kamninami prevladujejo apnenci. Je tudi zibelka vede o Krasu, saj se po pokrajini Kras imenujejo tovrstni pojavi, mnogi med njimi pa so poimenovani s slovenskimi izrazi (npr. polje, ponor, dolina …).

Slovenija je pestra tudi glede rastlinskih in živalskih vrst. Gotovo smo v svetovnem vrhu glede podzemeljskega živalstva. Največja in najbolj znana je človeška ribica, ki je tudi simbol slovenskega naravoslovja, v Postojnski jami je Luka Čeč našel jamskega hrošča drobnovratnika. Velja za prvo opisano podzemeljsko žival. Najdba je spodbudila veliko zanimanje za živali v jamah, razvoj nove znanstvene panoge speleobiologije in hkrati zaradi tržnega zanimanja zbirateljev tudi ropanje favne jam. Temu je sledil tudi naravovarstven odziv – zavarovanje jam in jamske favne.

Naravne znamenitosti so izstopajoči deli narave, do katerih lahko vzpostavimo poseben odnos. To so slapovi, skalni samotarji, izviri, soteske, jezera, jame, velika drevesa. Nekatere med njimi se ponašajo s presežniki. Jama Čehi 2 je najgloblja jama med več kot 11.000 opisanimi jamami v Sloveniji, pojavlja se tudi na svetovnih lestvicah presežnikov. Višinska razlika znaša 1502 m, kar je isto, kot če bi postavili enega nad drugim pet Eifflovih stolpov! Podobno velja tudi Škocjanske jame, ki so od leta 1986 vpisane na seznam svetovne dediščine Unesco. Izjemen je tudi sistem kraške Ljubljanice s Cerkniškim jezerom, Planinskim poljem, Planinsko in Postojnsko jamo.

Nikoli ne smemo pozabiti, da smo neločljivi del narave. Od nje smo življenjsko odvisni, hkrati pa vsaka naša odločitev pusti svojo sled. Pomembno je, da z načinom življenja ohranjamo čim bolj pristno povezavo z naravo in smo ob tem obzirni. To pomeni, da si ne prisvajamo več, kot potrebujemo za dostojno preživetje, in se ob pohajanju v naravo tudi obnašamo, kot da smo na obisku pri prijateljih.



Deli vsebino na facebook-u...