Domov » Arhiv prireditev Žalec 2012

Izviri naše dediščine

16 januar 2012 Brez komentarja

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v četrtek, 12. 1. 2012, predstavili tretji in četrti zvezek iz zbirke Izviri naše dediščine, ki izhaja pri Etnološkem društvu Srečno.

Knjigo Delavke knapovke so podpisali Jože Hribar, Breda Veber in Sonja Hercog.

Avtorji nas presenečajo z objavljenimi fragmenti preteklosti, ki razkrivajo le malokomu znano dejstvo, da so od pojavov rudarjenja naprej v tem težkem delu tudi pri nas na Slovenskem sodelovali otroci in ženske. Čistili so premog in opravljali druga pomožna dela. Leta 1876 je bilo med vsemi 6000-imi, na Slovenskem zaposlenimi rudarji, 13 % žensk. Ni torej presenetljivo, da ima moška oblika knap vsaj v ljudskem jeziku tudi svojo žensko različico – knapovka. Na redkih dokumentarnih fotografijah jih vidimo, kako v krilih in predpasnikih, s krampi, motikami in velikimi lopatami razbijajo in nalagajo rudo. Z ramo ob rami z moškimi. Le da so bile njihove mezde bistveno nižje.
Knapovke niso delale le v Libojah in Zabukovici, leta 1947 jih je bilo na primer pri rudniku Hrastnik zaposlenih 57, od tega jih je od 15 do 20 delalo tudi v jami. Knapovk se spominjajo tudi v Trbovljah in Zagorju.
Ženske so doma opravljale še en šiht z otroki, gospodinjstvom … saj do te tradicionalne vloge emancipacija pač še ni segla.
Knapovke so prispevale svoj delež k izgradnji Slovenije. In morda še večji delež k izgradnji Slovenk. Knjiga je lahko osnova za poglobljeno študijo knapovk kot profesionalne skupine. Predvsem pa je poklon vsem močnim ženskam.

Knjiga je razdeljena na tri dele:
Na začetku omenjene knjižice avtorja Jože Hribar in Breda Veber v kratkih, smiselno razdeljenih poglavjih opišeta ustroj in delovanje rudnika tako, da ga razume sleherni bralec.

V drugem delu z naslovom Povedale so …, ki ga je uredila Sonja Hercog, so nekdanje knapovke in druge, pri rudniku zaposlene ženske, dovolile vpogled v svoja življenja. Življenjske zgodbe so kar se da popolne in stvarne pripovedi o dogodkih, doživetjih in izkušnjah iz njihovega življenja. Kot pravi avtorica v uvodu – prizaneseno jim ni bilo nič. In še vedno so trdo delale za malo zaslužka. Njihove življenjske zgodbe nam na najbolj avtentičen način razkrivajo duh časa, njegove vrednote (tovarištvo), željo po napredku, blagostanju in materialni neodvisnosti.

Tretji del knjižice je seznam vseh pri rudniku zaposlenih žensk, ki so bile del kolektiva vse do zaprtja rudnikov Liboje – Zabukovica. Seznam je sestavljen na osnovi personalnih knjig, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje.

Tretji zvezek iz omenjene zbirke z naslovom Rudarstvo in skok čez kožo pa je podpisal osnovnošolec Anže Hribar. Prvotna seminarska naloga je dobila knjižno obliko, v kateri avtor najprej z nekaj stavki opiše rudarstvo, v večjem delu pa skok čez kožo. S svojim zanimanjem je pokazal, da se bo rudarska dediščina v naših krajih ohranjala še dolgo.

Druženje sta popestrila glasbenika Božo Trnovšek in Januš Grobelnik, ni pa manjkalo smeha ob obujanju spominov prisotnih knapovk.

Deli vsebino na facebook-u...

Napiši komentar!

*