Domov » Podatkovni viri – prosto dostopni

Podatkovni viri – prosto dostopni

 

Kamra

www.kamra.si

Regijski portal KAMRA je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah, ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne.
KAMRA jim daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v digitalni obliki preko svetovnega spleta.
V projektu Kamra sodeluje tudi Medobčinska splošna knjižnica Žalec.


 

celjskozasavski

www.celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.


 

dlib

www.dlib.si

Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si zagotavlja dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Kot spletni informacijski vir predstavlja bistven sestavni del sodobne infrastrukture izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa ter enega od temeljev razvoja informacijske družbe. Poleg tega zagotavlja trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki in s tem skrbi, da bodo digitalne vsebine preteklosti in sedanjosti dostopne tudi prihodnjim rodovom.

*vir – www.dlib.si

 


 

sistory

www.sistory.si

Portal Zgodovina Slovenije – SIstory nastaja v sklopu programa raziskovalne infrastrukture slovenskega zgodovinopisja na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Predstavitev Sistory iskalnika

 


 

slovenskabiografija

www.slovenska-biografija.si

Portal Slovenska biografija združuje tri slovenske biografske leksikone, ki so predhodno izšli v tiskani obliki: Slovenski biografski leksikon (1925–1991), Primorski slovenski biografski leksikon (1974–1994) in Novi Slovenski biografski leksikon, 1. zvezek s črko A (2013), ki ga sproti dopolnjujemo z novimi gesli. Slovenska biografija predstavlja tako na enem mestu temeljna biografska dela, ki so nastala pod peresi najpomembnejših slovenskih znanstvenikov, zlasti humanistov. Mnoga biografska gesla pomenijo ne le sintezo, marveč prava raziskovalna odkritja in so kot taka nepogrešljivo referenčno izhodišče raziskav na področju slovenske humanistike, družboslovja in zgodovine naravoslovnih ved.

Cilj Slovenske biografije je, da s pomočjo moderne tehnologije poveže biografske raziskave na Slovenskem ter na enovit način prikaže bogastvo biografskih podatkov o Slovencih v domovini, v zamejstvu in po svetu. Metode ter podatkovni model Slovenske biografije izvirajo iz dolgoletnega izročila slovenske biografike ter razvoja te vede v informacijski dobi. Naša želja je, da bi tako podali zaokrožen ter verodostojen prikaz najpomembnejših osebnosti iz zgodovine slovenskega naroda.


 

dedi

www.dedi.si

Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem – DEDI predstavlja prvi poskus večmedijske digitalne predstavitve slovenske naravne in kulturne dediščine.

Sledi geslu: Spoznaj! Ohrani! Ustvari!

Šele poznavanje naše dediščine namreč pripomore pri razvijanju zavesti in krepitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora. DEDI je namenjen  najširši javnosti, ki prvič lahko na enem mestu pregleduje vse 4 vrste dediščine  (nepremično, premično in živo kulturno ter naravno dediščino) v 3 okoljih: v sklopu digitalne enciklopedije, v interaktivnem spletnem atlasu Geopedija  ter v tri-razsežnostnem geografskem informacijskem sistemu Gaea+.


 

theeuropean

www.theeuropeanlibrary.org

Portal The European Library omogoča dostop do gradiva (knjig, zemljevidov, zvočnih zapisov …) 48 narodnih in raziskovalnih knjižnic v Evropi. V digitalni obliki je dostopnih skoraj 20 milijonov enot.


 

europeana-logo-sl

www.europeana.eu

Europeana je evropska digitalna knjižnica z digitaliziranimi slikami, besedili ter zvočnimi in video posnetki. Europeana ponuja dostop do evropskih kulturnih zakladov v digitalni obliki. Poleg gradiv knjižnic ponuja tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih arhivov (npr arhivov radia in televizije, filmskih arhivov itd). Vsebina se na Europeano steka iz različnih virov, pri tem pa digitalni objekti niso shranjeni na osrednjem strežniku Europeane, temveč ostajajo na strežnikih kulturnih ustanov, ki gradiva zbirajo. Za uporabnike slednje pomeni, da si lahko na Europeani ogledajo pomanjšano sliko objekta z metapodatki, s klikom na povezavo pa si lahko ogledajo vsebino v originalnem okolju, to je strežniku ustanove, ki je prispevala vsebino. Partnerske institucije tako ohranijo popoln nadzor nad svojimi digitalnimi vsebinami.
* vir – http://sl.wikipedia.org/wiki/Europeana

Napiši komentar!

*