Domov » Arhiv prireditev Žalec 2011

Arhiv prireditev Medobčinske splošne knjižnice Žalec v letu 2011

1 januar 2011 Brez komentarja

23.11.2011, Dom II. slovenskega tabora Žalec
OSREDNJA SLOVESNOST OB LETOŠNJEM DNEVU SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

V teku let je 20. november – dan slovenskih splošnih knjižnic – postal praznik knjižnic in knjižničarjev, pa tudi praznik knjižničnih uporabnikov in priložnost, da se jim pridružijo novi.
Praznovanje dneva slovenskih splošnih knjižnic je najbolj množična in učinkovita promocijska akcija v slovenskem knjižničarstvu. Posamezne knjižnice organizirajo različne prireditve, dneve odprtih vrat, opozorijo na svoje dosežke in obveščajo uporabnike o novih storitvah. Posebej se trudijo, da pritegnejo tudi tiste občane, ki knjižnice še ne uporabljajo, saj želijo, da tudi ti spoznajo, da je življenje s knjižnico lepše, preprostejše in kakovostnejše.
Letošnja tema dneva slovenskih splošnih knjižnic je bil SEMENJ IDEJ, ki so ga posvetili bibliopedagoškim dejavnostim v splošnih knjižnicah. Na semnju so ponujali in sprejemali ideje, znanja, navdih, voljo in še kaj za razvoj dejavnosti za različne ciljne skupine. V avli so bili na voljo promocijski materiali knjižnic, obiskovalci so lahko bili prisotni na različnih delavnicah, ki so pokazale, kaj dobrega počnejo v knjižnicah širom po Sloveniji. Slogan letošnje osrednje prireditve je bil DOBIVA SE V KNJIŽNICI.
Prireditev, ki sta jo pripravila Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, je privabila številne knjižničarje, knjižnične uporabnike, pa tudi odločevalce in financerje. Govorniki, župan Občine Žalec Janko Kos, častni gost, pesnik Ervin Fritz in predsednica Sekcije za splošne knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir, so opozorili na pomen knjižnic pri širjenju znanja, informacij in kulturnih dobrin in na njihovo vlogo pri razvoju posameznika in družbe kot celote pa tudi na njihov položaj v času recesije.
Slovesnost, ki jo je povezovala Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, je z monokomedijo Irene Štusej z naslovom Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici sklenila Olga Markovič. Glasbeni uvod v slovesnost pa so pripravili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec.

 

10.11.2011
PO SVOJI SLEDI
– predstavitev knjige Toneta Škarje

Knjižnica je gostila spoštovanega gosta Toneta Škarjo, alpinista, gorskega reševalca, pisatelja, osrednjo osebnost slovenskega alpinizma. Opravil je prek 500 alpinističnih vzponov, od tega prek 20 prvenstvenih. Bil je vodja mnogih odprav v Himalajo.

Letos je izšla čudovita knjiga, v kateri na 405-ih straneh sledil sebi in svojim sledem. Iz knjige povzemamo njegove zaključne misli:

»Vse življenje me je spremljal alpinizem; ali jaz njega. Tej knjigi sem želel dati naslov Starec in gore, Starec in Himalaja, nekaj takega, povzetega po zgodbi Starec in morje Ernesta Hemingwaya (…) Zakaj nam je nekaterim dano preživeti vse nesreče, druga pa že prva za vedno izloči. Zakaj so naše sledi različno dolge? Zakaj sem sam lahko vse preživel? (…) Življenje je lepo in včasih ga je treba objeti, čeprav se večinoma borimo z njim.«

Z avtorjem se je pogovarja Magda Šalamon, tudi sama že nekajkrat v Nepalu.

 

18.10.2011
EKVADOR in GALAPAGOS

V oktobru smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec prisluhnili potopisnemu predavanju Francija Horvata, ki nas je s sliko in besedo popeljal v Ekvador in Galapagos.

Potovanje po Ekvadorju vključuje aktivno doživetje izjemno pestre in zanimive ekvadorske pokrajine ter spoznavanje tamkajšnjih prebivalcev ter njihovih običajev. Najprepoznavnejša odlika Ekvadorja je nesporno njegova neznanska krajinska raznolikost s pestro floro in favno na tako majhnem območju.

Ne glede na to, ali vas zanima neukročena narava ali kulturnozgodovinska dediščina, je mnogo razlogov, da se odpravite na popotniško destinacijo, ki zadovolji še tako zahtevnega popotnika.

Vir: http://ngstudentexpeditions.com/destinations/galapagos/

 13.10.2011
POGOVOR Z NARO PETROVIČEM – Od čevljev podplati oslepijo

Naro Petroviča obiskovalci knjižnice poznajo predvsem kot avtorja dveh knjig, in sicer Človek – navodila za uporabo ter Bog – navodila za uporabo. Prva je bila lani izdana že tretjič. Poleg tega je eden od pobudnikov akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, prizadeva pa si ustanoviti prvo eko vas v Sloveniji. Knjigo za otroke Zaklad z otoka Sumsama je zapisal na željo otrok, ki jim je zgodbice pripovedoval. Sicer pa je samostojni raziskovalec škodljivih navad in soustvarjalec boljšega sveta.

Nara je človek z neobičajnim svetovnim nazorom in neobičajnih navad. Živi tako, kot meni, da je za človeka naravno. Hodi bos, živi v prikolici v gozdičku, ne uporablja stolov, miz, zobe si čisti z žvečno paličico, ukvarja se s sonaravnim pridelovanjem….Je kuhar, pisatelj, prevajalec, maser, organizator, motivator, srfar, tekač, popotnik, mistik, glasbenik, trgovec, obrtnik, zdravilec….Pravi, da je dober v vsem, a mojster v ničemer.

V pogovoru z Ireno Štusej je povedal, kako se navzamemo nekih navad, ki se nam zdijo samoumevne, a ne vemo, kako nenaravne so in škodljive. Že zgodnja socializacija otroke navaja na škodljive samoumevnosti, ki jim utopijo nagone in okvarijo okus. A kako hitro se navežemo na predmete in ljudi, s katerimi vzpostavimo odnose, pove zgodba o Asketu in miški (Človek-navodila za uporabo, str. 29). Na večeru je pripovedoval o škodljivosti uporabe stolov, wc-školjk, čevljev, o slabih prehranjevalnih navadah in še o čem.

Glasbeni gost je bil Žiga Birsa, ki ga tudi zanima ekologija, zdrav, naraven način življenja, prehranjevanja. Na večeru je spontano muziciral na svojih dveh didgeridoojih, skupaj z Naro pa sta muzicirala še na nekaterih drugih manjših instrumentih.

11.10.2011
HERMAN Čater – predstavitev knjige Ne odreci se sanjam

Na svetovni dan bolečine smo v knjižnico povabili Hermana Čatra, ki je za vse, ki jih zadene huda zdravstvena preizkušnja in izgubljajo upanje na ozdravitev, opisal svojo življenjsko zgodbo v knjigi Ne odreci se sanjam. Leta 1985, po državnem jugoslovanskem tekmovanju z jadralnim zmajem, je zbolel za klopnim meningitisom in bil zaradi hudih posledic vnetja osrednjega živčevja obsojen na dolgotrajno rehabilitacijo ohromelega zgornjega dela telesa in rok. Z vztrajnimi terapijami in vajami v bolnišnici ter iskanjem alternativnih metod rehabilitacije, kot je joga nidra, akupunktura in shiatsu, z zaupanjem in optimizmom v dober izid bitke za zdravje ter povezanostjo z drugimi in okoljem, mu je uspelo aktivirati sposobnosti, za katere sam ni niti slutil, da jih ima. Že v otroštvu se je seznanil s fotografijo, kasneje je dobila pomembno mesto v rehabilitaciji, danes pa je dobitnik številnih domačih in mednarodnih priznaj in nagrad. Predstavitev knjige je bila pospremljena s fotografskimi projekcijami in razstavo fotografij, tudi tistih, ki jih je posnel v preletih z jadralnim padalom nad pokrajinami.

 

6.10.2011
KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE

V četrtek, 6. oktobra 2011, je bilo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec veselo popoldne za stanovalce Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE je naslov prireditve, ki že nekaj let druži stanovalce omenjenih domov. Srečanja so iskrena in prisrčna, polna topline in preprostosti. Letošnjega je popestrila plesna skupina iz Osnovne šole Vransko, ki deluje pod vodstvom Mire Les, z ljudsko pesmijo pa je navdušil tudi Rado Kapus s prijatelji. Nastopili so tudi nekateri oskrbovanci in dokazali, da so kljub letom misli še bistre. Gospa Slavka je npr. deklamirala pesem, ki se jo je naučila v tretjem razredu osnovne šole.
Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik se je zahvalila bralkam, ki kot prostovoljke enkrat mesečno na bralno družabnih uricah krajšajo čas vsem, ki to želijo. V Dom Nine Pokorn Grmovje že deseto leto prihaja Anka Krčmar, na Polzeli bere Darja Baloh, na Vranskem Valerija Jerman. Srečanje se je končalo s pesmijo in željo, da se prihodnje leto spet snidejo. V knjižnici so vse prisotne s pomočjo sponzorjev skromno obdarili in pogostili. S hvaležnostjo so se vrnili na svoje domove, ostali so nepozabni trenutki in razstava njihovih ročnih del, ki je na ogled v knjižnici v času odprtosti.

 

6.10.2011
BEREMO Z MANCO KOŠIR

V četrtek, 6. oktobra 2011, smo začeli nova srečanja študijsko-bralnega krožka Beremo z Manco Košir, ki jih bomo v tej sezoni poimenovali s skupnim naslovom HVALNICE ŽIVLJENJA.
Pogovore o knjigah in življenju nasploh bosta v prostorih žalske knjižnice tudi to sezono vodili Biserka Neuholt Hlastec, mentorica iz UPI Ljudske univerze Žalec, in Irena Štusej, moderatorka pogovorov iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Pripravili sta program dela od oktobra 2011 do maja 2012, ko bo zadnje srečanje:

oktober
HVALNICA BRANJU
(predstavitev krožka, poročilo o predstavitvi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, dogovarjanje seznama za branje, pogovor o poletnem branju … )

november
HVALNICA DUŠI
(minljivost je del nas, potovanje v dušo)

december
HVALNICA PRETEKLOSTI
(srečanje v Komendi na Polzeli v novih prostorih Občinske knjižnice Polzela,
predstavitev knjige Roka Hrženjaka Malteški vitezi na Polzeli)

januar
HVALNICA NOVEMU
(potovanje v novo; novo leto, nov začetek, novo obdobje, nove vrednote)

februar
HVALNICA KULTURI
(srečanje v novih prostorih Občinske knjižnice Prebold, počastitev praznika kulture)

marec
HVALNICA ŽENSKI
(na srečanje povabimo Azro Širovnik in z njo potujemo po vznemirljivih poteh…)

april
HVALNICA POTOVANJU
(Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo našel. Kdo pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. Nejc Zaplotnik. Pot je sreča.)

maj
HVALNICA DRUŽENJU
(druženje s člani študijsko-bralnega krožka iz Šmarij pri Jelšah)

VESELIMO SE VSEH PREJŠNJIH IN NOVIH OBRAZOV !

29.9.2011
DOMOZNANSKI VEČER OD KOROŠKE DO SPODNJE SAVINJSKE DOLINE

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v počastitev praznika Občine Žalec in 5. obletnice delovanja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec, pripravili zelo zanimiv večer. Po uvodnem pozdravu vodje domoznanskega oddelka Karmen Jezernik, sta besedo prevzela profesorica Tatjana Kač in gospod Alojz Virtič, Ljudske pevke s Ponikve pa so poskrbele za popestritev večera.

Alojz Virtič se je rodil leta 1925 na Koroškem. Vojna vihra druge svetovne vojne ga je najprej popeljala na prisilno delo v Gradec. Oktobra leta 1943 je bil odpeljan v Rusijo. Kot mladega vojaka so na začetku uporabili za pobiranje pridelkov, kasneje so ga hoteli skupaj z drugimi vojaki odpeljati na rusko fronto. Neki Nemec, ki je stal skupaj z njim v vrsti, mu je svetoval naj počepne, da ga ne bi videli. Res je tako storil in se izognil ruski fronti. Marca leta 1944 so ga poslali v Normandijo, kjer so utrjevali obrambno linijo, saj so Nemci takrat napad že pričakovali. Razvnela se je grozna bitka, po kateri so preživele zajeli Američani. Med njimi je kasneje srečal ameriškega oficirja, ki je bil po rodu Korošec. Nekega dne so jih vkrcali na ladjo za Anglijo in jih kasneje z vlakom odpeljali na Škotsko. Tu je bilo v tem času zbranih okoli dva tisoč Slovencev. Po sporazumu Tito-Šubašić so se prijavili v partizansko vojsko, katera naj bi šla osvobodit Jugoslavijo. Dobili so angleške vojaške uniforme in knjižnice. Bil je med člani V. Prekomorske brigade, ki je bila ustanovljena januarja 1945 v Splitu. Poleti leta 1945 je prišel v Ljubljano in od tu v Novo Celje.
V Novem Celju je v tem času delovala nemška vojaška bolnica, kjer je bil Alojz Virtič dodeljen kot ekonom. Tu je spoznal ženo in si kasneje ustvaril družino. Leto po vojni je bila bolnica ukinjena in spet je bil premeščen. Konec aprila leta 1947 je bil demobiliziran in ostal je brez dela. Po ukinitvi vojne bolnice je dobil prejšnji upravnik Sime Oblak nalogo, da organizira v Novem Celju zdravilišče za pljučne bolnike. Nazaj je povabil tudi Alojza Virtiča, ki je zopet postal ekonom. Zdravilišče je bilo razdeljeno na moški, ženski in otroški oddelek. Imeli so dve operacijski sobi in zobno ambulanto ter za tisti čas zelo kakovosten aparat za rentgen. Zdravilišče se je vzdrževalo in preživljalo samo. Imeli so njive, živino, kuhinjo, klavnico, pekarno, pralnice, mrtvašnico, gasilsko črpalko, nenazadnje so tudi sami so šivali vso potrebno obleko za paciente. Leta 1970 je bila bolnica ukinjena in do leta 1980 je bilo tu Dom oskrbovancev Novo Celje. Kasneje so ga preselili v Grmovje.

13.9.2011
INDOKINA – potopisno predavanje

S prvo prireditvijo v septembru smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potovali po Indokini z Gvidom Pevcem.
Sprehodili smo se po treh neokrnjenih biserih Jugovzhodne Azije, in sicer skozi tri dežele: Laos, Kambodžo ter Vietnam, ki predstavljajo samo osrčje Indokine. Imajo veliko skupnega, vendar geografsko, politično in tudi kulturno predstavljajo zelo raznolik svet.
Podali smo se torej v dežele čudovitih templjev, neokrnjene narave in prijaznih, vedno nasmejanih prebivalcev, v dežele, ki imajo za seboj temno novejšo zgodovino, sedaj pa odločno stopajo na turistični zemljevid sveta.

13.6.2011
VEČER RIME IN GLOBINE

Tradicionalni Večer rime in globine, letos že četrti po vrsti, se je odvil pod geslom „nobena stvar ni prijetna brez tovariša“ (Seneka). Estetska doživetja bi brez konteksta odnosa ostala močni, vendar samotni dogodki, namenjeni izginotju. Tako pa smo avtorji poezije Artur Štern, Slavica Tesovnik, Dani Bedrač, Alenka Kveder, Anej Ravnak, Seiko Araki Gerl (v slovenščini interpretirala Jolanda Železnik), Maja Horvat, Andrej Steničnik, Nuša Ilovar, Rastislav Knez, Magda Šalomon, Branko Zupanc, Zoran Pevec, Bernarda Jelen, Brina Krašovec, Milan Đakovič, Tanja Petelinek, Rok Komel in Andreja Hutinski s svojim idealizmom vsaj za trenutek poskusili ustvariti boljši, bolj smiseln red stvari. K žlahtnemu druženju glasbe in poezije smo povabili Polono Janežič, instrumentalistko, skladateljico, aranžerko glasbe, članico skupine Katalena. Magister Rastislav Knez, zdravnik, filozof in socialni delavec, ki v Žalcu kot strokovnjak dela na področju duševnega zdravja, je med branjem poezije z gvašem upodobil videnje ustvarjalnega večera.

 

7.6.2011
PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE ERVINA FRITZA: Dolgi pohod

V torek, 7. junija 2011, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavili pesniško zbirko Ervina Fritza Dolgi pohod, ki je izšla v letu, ko je pesnik dopolnil 70 let. To je čisto sveža, zelo angažirana, naši dobi namenjena pesniška zbirka. V šestih razdelkih je zbranih kar 65 pesmi, od tega 22 epigramov. Andraž Gombač je zapisal, da bi bilo treba pesmi Ervina Fritza glasno deklamirati po avtobusih, vlakih, na ulicah. Najbolj bojevito rdeči verzi bi morali biti z mastnimi črkami natisnjeni na velikih obcestnih panojih.
Pesnikova sogovornica je bila Marija Končina, ki je odlična poznavalka njegovega opusa, zato je bil pogovor dovršen.
Za glasbeni uvod v literarni večer so po pozdravu direktorice knjižnice Jolande Železnik poskrbeli glasbeniki iz Glasbene šole Risto Savin. Milozvočnost violin, na katere so igrali Andraž Slakan, Kamila Marta Novak in Zarja Medved, je odprla pot večeru poezije, na katerem se je zbralo veliko Ervinovih prijateljev in znancev.

 

12.5.2011
POT V GOZD JE POT DOMOV: Miran Orožim

V četrtek, 12.5.2011, smo odprli razstavo fotografij Mirana Orožima, posvečeno Mednarodnemu letu gozdov. To je njegova enajsta samostojna razstava, sicer pa je sodeloval že na več kot 250-ih skupinskih doma in po svetu.
Avtor fotografij, kandidat za mojstra fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije, se je s fotografijo srečal že v času študija. Koz gozdarski inženir je ves čas povezan z naravo. Tako vedno znova nastajajo fotografije, ki z ujetimi trenutki dokazujejo neizmerno lepoto narave. Tokrat lepoto gozdov.
Igor Rosina, diplomirani fotograf, je na odprtju razstave dejal: »Motivi so na vseh fotografijah skrbno izbrani, posneti večinoma s srednjo ali daljšo goriščnico in kljub temu, da je to pokrajinska fotografija ni zajeta panoramsko, ni uporabljal širokokotnega objektiva. Raje se je osredotočil na detajle, skrbno je izbral motive, ki pritegnejo. Iskal je vremenske razmere, ki bi določen motiv likovno še bolj obogatile. Kompozicija je na vsaki fotografiji skrbno izbrana in v pravilnem razmerju popestrena z detajli, ki so kompozicijsko jasno nakazani v horizontalnem, vertikalnem, diagonalnem ali krožnem zlatem rezu. In ravno ti detajli dajejo fotografijam značilno prepoznavnost. Vsaka fotografija izraža mir, spokojnost in uravnoteženost.«
V programu, ki ga je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, je z zvončki sodeloval in navdušil glasbenik Marjan Novak. Z recitacijo in razmišljanjem o gozdovih je prireditev prijetno popestrila Andreja Hutinski.
Odprtja se je udeležilo izjemno veliko obiskovalcev, med njimi tudi mednarodna delegacija, ki je bila v okviru mednarodnega projekta Širimo semena učenja gostja UPI Ljudske univerze Žalec.

Razstava bo na ogled do 31. maja 2011 v času odprtosti knjižnice.

10.5.2011
NAŠI VRTOVI PREJ IN POZNEJE: Ruth podgornik Reš

V torek, 10. maja 2011, smo gostili Ruth Podgornik Reš, avtorico knjige Naši vrtovi prej in pozneje. Vrt je včasih nujno zlo, pogosto pa oaza, v kateri bivamo in kamor se tako z veseljem vračamo. Obdelave vrta se nekateri lotevamo sami, drugi pa vse prepustijo strokovnjakom. Pomembno je le, da so na koncu izpolnjene naše želje in se v zunanji dnevni sobi počutimo domače. V knjigi je trideset zgodb, v katerih so v središču rastline. V dolgoletni praksi je avtorica nabrala kopico gradiva, s katerim v sliki in besedi prikaže, kako se lotiti dela, ko hočemo olepšati okolje svojega doma. Poleg estetske podobe pa ji je glavno vodilo preprosto vzdrževanje, kar je v današnjem pomanjkanju časa velika prednost.

“Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen.”

9.5.2011
SAVINJČANI BEREMO – zaključna prireditev četrte sezone branja za bralno značko odraslih

V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila 9. maja 2011 zaključna prireditev branja odraslih SAVINJČANI BEREMO, ki je potekalo od novembra 2010 do maja 2011. 186 včlanjenih bralcev iz šestih spodnjesavinjskih občin (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec) je lahko v tem času izbiralo dela številnih domačih in tujih avtorjev, ki smo jih priporočili v žalski knjižnici. To je le ena od promocij branja, ki jo že nekaj let uspešno izvaja Medobčinska splošna knjižnica Žalec.

Skoraj polno dvorano doma je pozdravila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, nakar je bralce duhovito nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Sledil je uvodni del koncerta salonskega orkestra Musica Camerata. Sestavljajo ga priznani umetniki, akademsko izobraženi solisti in orkestrski glasbeniki vseh slovenskih orkestrov. Zasedba je kot nalašč za takšen večer, ko želijo nagraditi bralce.

Osrednji del prireditve je bil pogovor Irene Štusej z nekaterimi avtorji knjig, katerih dela so bila vključena v letošnje branje. Sonja Porle, Ervin Fritz, Marko Repnik in Igor Karlovšek so v pogovoru s Štusejevo skupaj stali na odru, ravno toliko časa, da so jih obiskovalci začutili, kasneje pa so lahko na druženju v avli z njimi sproščeno poklepetali.

 

4.5.2011
Zaključno srečanje članov bralnega kluba Beremo z Manco Košir je bilo v Bio parku Nivo v Vrbju

Širjenje bralnega virusa v obliki mesečnih pogovorov o knjigah si je zamislila Manca Košir, promotorka branja, in jih po sebi poimenovala. Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v sodelovanju z UPI – Ljudsko univerzo Žalec uspešno zaključila že tretjo sezono mesečnih druženj, ki sta jih organizirali mentorica Biserka Neuholt Hlastec in moderatorka pogovorov Irena Štusej. Zadnje srečanje so preživeli v Bio parku Nivo v Vrbju, a tokrat brez Mance Košir.

Po Bio parku Nivo v Vrbju, parku dobrih energij, jih je vodil Jani Štusej, vodja projekta NIVO EKO. Izvedeli so, kako so ljudje na tem mestu prvič začutili učinke energijskih točk, ki so jih kasneje izmerili, označili, uredili dve umetni jezeri, vanju naselili ihtiofavno in biološko čistilno napravo, duhovito pa je obnovil nekaj zanimivi dogodkov in srečanj v parku.

Kljub nagajivosti belega laboda, so za mizo na travniku obnovili pogovore pretekle sezone, ko so se s knjigami dotaknili negativnih aspektov ega, medgeneracijskega preživljanja prostega časa, poezije kot blazine in utehe, strpnosti in nestrpnosti do razmerij v naši družbi, zgodbe naše preteklosti in slikanic, ki naj bi otrokom približale drugačnost. Omenjali pa so teme pogovorov, ki jih bodo dogovorili na prvem srečanju v novi sezoni, najbrž v novembru.

MESEC APRIL V ŽALSKI KNJIŽNICI

V aprilu knjige praznujejo dvakrat: 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, 23. april svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
4. aprila so v počastitev 2. aprilu, rojstnemu dnevu Hansa Cristiana Andersena in Mednarodnemu dnevu knjig za otroke, pripravili že 4. pravljični maraton, na katerem so otroci od vrtca do konca osnovne šole prisluhnili pravljicam. Letos so v goste povabili knjižničarke iz drugih knjižnic in tujce, ki živijo v Sloveniji, le-ti so pripovedovali pravljice v svojih jezikih. Najmlajšim so pravljice pripovedovale Majda Pur iz OŠ Polzela, Gusta Grobin iz knjižnice Šmarje pri Jelšah in Metka Pivk Srdič iz knjižnice Velenje. Z zanimivim pripovedovanjem so navdušile najmlajše bralce, ki so tudi drugače redni obiskovalci mesečnih pravljičnih ur v žalski knjižnici. Učenci od 4. do 8. razreda so poslušali po dve pravljici v tujih jezikih. Zgodbo o Ronji je za prvo triado v švedščini in slovenščini brala Emma Vaupotič Holmquist, Jose Estigarribia iz Paragvaja pa je za drugo in tretjo triado prebral pravljico v španščini , Andreja Hutinski pa v slovenščini. Armenda in Vera Haliti iz Albanije sta v albanščini in slovenščini prebrali albansko ljudsko pravljico. Na pravljičnem maratonu je bilo 140 obiskovalcev. Za vse otroke žalskih vrtcev so pripravili 8. in 9. aprila v okviru pravljičnega maratonu pravljice o žabah. Tudi otroci vrtcev v občine Braslovče so letos poslušali pravljice in se s tem spomnili velikega pravljičarja H.C.Andersena. Otroci v vrtcu Letuš so prejeli tudi priznanja za prebrane knjige v projektu CICI KNJIŽNICA.
Letos je v mesecu aprilu knjižnica Žalec s pripovedovanjem pravljic razveselila več kot 400 otrok. To pa ni bilo vse, kar so naredili v prazničnem aprilu za svoje bralce. V soboto, 23. aprila, so svetovni dan knjig in avtorskih pravic polepšali svojim bralcem z bukvarno Knjige menjajo lastnike. Pred knjižnico in na Mestnem trgu v Žalcu so na dveh stojnicah ponudili obiskovalcem odpisane knjige in knjige, katere so bralci prinesli v knjižnico, ker so jih že prebrali ali pa jim je zmanjkalo prostora na knjižnih policah. Tako so knjige dobile nove lastnike. Poleg knjig so obiskovalci stojnic dobili tudi nagelj. Večina knjig je dobila nove lastnike. Nekaj knjig je dobilo svoje mesto v bukvarni v knjižnici Žalec, kjer še čakajo, da jih kdo vzame v roke in odnese domov.
Vse aprilske prireditve v počastitev praznikoma knjig so bile zelo dobre obiskane in so dokazale, da mladi radi poslušajo pravljice, odrasli pa radi berejo. V roke z veseljem vzamejo tudi knjige, ki so izšle že pred leti.

 

20.4.2011
KAJ JE POVEDALA ELA, ČISTILKA V KNJIŽNICI

V sredo, 20. aprila 2011, so obiskovalci v Medobčinski splošni knjižnici Žalec premierno poslušali monokomedijo avtorice Irene Štusej JAZ SEM ELA, ČISTILKA V KNJIŽNICI v izvedbi Olge Markovič. Zgodba se začne, ko čistilka Ela najde med čiščenjem knjižnice na tleh ležati Drnovškovo knjigo o zavedanju….

Prvotni naslov teksta, prirejenega za monokomedijo, je Čistilkin esej o zavedanju. Leta 2007 je bil v finalnem izboru za najboljši slovenski esej revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev. Avtorica je še nekajkrat sodelovala na natečaju za najboljši slovenski esej in leta 2010 zmagala z esejem Princesa Recesulja. Med njenimi eseji pa je prav ta o čistilki Eli tisti, ki je zdramil Olgo Markovič, da ga je nekoliko priredila, napisala zanj scenarij, prav tako v njeni režiji in izvedbi pa so ga prisotni ta večer prvič slišali.

Malo je tekstov, ki iz intime knjižničnega okolja prinašajo zgodbe, občutke, situacije…. Knjižničarji bi morda med vsemi zadetki dogodkov izbrali tiste najbolj relevantne in bili pri tem kot vedno strokovni, a šele iskrena in preprosta čistilka Ela jih zna opaziti, podoživeti in duhovito o njih pripovedovati.

 

7.4.2011
ALI JE ZEMLJA RES OKROGLA?
Potopisno predavanje dr. Karla Natka

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo se v začetku pomladi družili s prav posebnim gostom. Z nami je bil domačin, izredni profesor dr. Karel Natek.
Dr. Natek je izredni profesor in nosilec več predmetov na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje strokovno znanje pa širi tudi med študenti na Oddelku za krajinsko arhitekturo omenjene univerze. Za svoje dolgoletno znanstveno in pedagoško delo na področju geografije je, leta 2009, prejel srebrno plaketo Zveze geografov Slovenije.
V Taboru rojen Savinjčan je v šestih mesecih prepotoval svet. Študijsko potovanje ga je vodilo po štirih celinah in skozi osemnajst držav. S sliko in besedo nas je popeljal po mogočnih gorovjih Srednje Azije, brezmejnih avstralskih puščavah, čudovitih obalah Indonezije, hrupnih kitajskih velemestih in romantični Mehiki. Vseskozi je potoval z javnimi prevoznimi sredstvi. Pol leta je bil sam na poti, a nikoli osamljen, kajti vso pot so ga spremljala srečanja s čudovito naravo in prijaznimi ljudmi.

31.3.2011
P
REDSTAVITEV KNJIGE GREGORJA AUDIČA – TIŠINA

Številnim prisotnim je bila v žalski knjižnici predstavljena knjižica fotografij in avtorskega teksta Gregorja Audiča TIŠINA – treking okrog Manasluja. Tankočutni popotnik in organizator adrenalinskih doživetij, doma iz Žalca, se je predstavil v pogovoru z Ireno Štusej.

TIŠINA je knjiga, ki se ne lista kot običajna knjiga, ki se ne lista, da pridemo na zadnjo stran. To je knjiga, ki vrača čas, poti, zgodbe v oči, hrano na krožnik, tišino, da kriči. Tišina je knjiga, ki sicer ima liste, a so kot veter, ki prinese zgodbe, te, ki sta jih doživela skupaj z dekletom Tamaro Tomić.

Del teksta iz njegove knjige:

….Vsaka bilka prekrasnega riža, ki hrani ogromno lačnih ust, prav ponižno veje svoje bogato klasje proti žametnim listom. Vsak posamezen rižek želi postati zvezda, a kaj, ko mu to ni dano. Je pa zvezda vsak dan na krožnikih ljudi širom po svetu…

Glasbena gosta večera: Bojan Bahč in Vesna Pospeh.

22.3.2011
PREBUDI NAJBOLJŠE V SEBI

Dr. Neja Zupan in Maja Benedičič, vaditeljici in terapevtki iz Bisernice, zavoda za razvoj kreativnosti in osebne rasti, sta predstavili velik del sklopa vaj za preoblikovanje energije v telesu, za dvig energije za učinkovito učenje in pomnjenje, za povečanje energije kreativnosti, za sprostitev stresa, za dvig učinkovitosti delovanja imunskega sistema. Udeleženci predavanja so izvedli vaje za pomnjenje in učenje.
V sproščenem vzdušju in novih spoznanjih na poti samouresničevanja, osebne rasti in pomena sprememb na poti zavedanja smo zaključili zanimivo predavanje.

15.3.2011
VEČER PARAGVAJSKE KULTURE

V Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu smo lahko na Večeru paragvajske kulture prisluhnili zanimivemu predavanju o deželi iz osrčja Južne Amerike, njeni starodavni kulturi in naravnem bogastvu. Tla, po katerih smo se sprehodili, so bogata, čeprav se včasih zdi, da jih je zgodovina preklela. Jose Estigarribia, domačin v Paragvaju, in Uroš Štampe sta predstavila tudi rastlino mate, ki jo v Južni Ameriki imenujejo „napitek bogov“ ali „zeleno zlato indijancev“ zaradi številnih hranilnih snovi in zdravilnih učinkov. Poskusili smo lahko tudi nekaj kulinaričnih posebnosti Paragvaja.

10.3.2011
VEČER VEČNO ZELENIH MELODIJ

V četrtek, 10. marca 2011, so prostor Medobčinske splošne knjižnice Žalec napolnili zvoki večno zelenih melodij. Nostalgiki so z veseljem prisluhnili melodijam, kot so Love me tender, Manuela, New York, Coma prima, Ribari, Fant z orglicami, Strangers in the night in mnogim drugim v izvedbi Matjaža Jeršiča.

Ker pa sta beseda in glasba stalni sopotnici je Jolanda Železnik tu in tam vstopila s pregovori, z mislimi in verzi, ki so ji jih prišepnili Mila Kačič, Feri Lainšček, Meta Rainer, Franček Knez, Frane Milčinski Ježek in še kdo. Prišli smo, poslušali in uživali v pomladnem večeru.

 

24.2.2011
MEDICINSKO – HUMANITARNA ODPRAVA KENIJA

Predstavitev medicinsko- humanitarne odprave Kenija avgust-oktober2010 je bila zanimiva in nadvse poučna. Udeleženka odprave Sara Onuk nas je z diapozitivi in s pripovedjo odpeljala v osrčje te svojevrstne izkušnje. V črni, a tudi čarni svet, v kenijsko vasico Majiwa, kamor člani Sekcije za tropsko medicino v okviru Medicinske fakultete odhajajo že od leta 2004, je prisotnost te narave aktivnost željena in nujna. S kvalitetno in z brezplačno zdravstveno oskrbo prebivalcem nudijo primarno varnost.
Humanitarno zastavljen odnos in delo pa nadgradi človekoljubnost, osmisli prizadevanja za pravičnejši svet. Bodimo skupaj hvaležni v skrbi za sočloveka, saj, ko sežemo v srce, so globine neizmerne.

 

3.2.2011
DEDIŠČINA ZA VSAKOGAR: Dr. Vito Hazler

V začetku februarja se je v naši knjižnici odvijalo zelo zanimivo predavanje dr. Vita Hazlerja z naslovom Dediščina za vsakogar. Dr. Vito Hazler je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na oddelku za Etnologijo in kulturno antropologijo. Predava Etnološko konservatorstvo, Kulturo bivanja in stavbarstva. V uvodnem delu predavanja je pojasnil osnovne pojme glede dediščine in na kaj vse jo delimo. Dotaknil se je nepremične dediščine, premične dediščine, žive kulturne dediščine in naravne dediščine. Še enkrat se je potrdilo dejstvo, da je Slovenija, s tem pa tudi Spodnja Savinjska dolina, bogata zakladnica vseh vrst dediščin. Zato se moramo zavedati pomena le-tega in to vedenje tudi ohranjati v bodoče.

 

27.1.2011
TREKING OKOLI MANASLUJA
Namaste! Bog je v tebi.

V četrtek, 27.1.2011, smo se v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pod vodstvom Gregorja Audiča podali na potopisno predavanje, nepalsko Himalajo, natančneje na treking okoli Manasluja.
Skozi pisano, pestro in zanimivo predavanje smo si ogledali odmaknjene tibetanske vasi Nubrija, mogočni ledenik Manaslu, ki ga domačini častijo kot domovanje svojega zaščitnika Pungjena, visoke prelaze, preko katerih je nekoč potekala živahna trgovina s Tibetom, velikopotezno prečkanje proti dolini reke Marsijandi, kjer poteka znameniti treking okoli Anapurn preko prelaza Larkja la in še veliko več.
In izvedeli smo, kaj vse se še skriva daleč na severu Nepala tik ob tibetanski meji.
Potopisno predavanje je bilo namenjeno tistim, ki smo želeli videti kaj zares novega in drugačnega, torej tistim, ki ljubimo avanture.

19.1.2011
Pogovor s pisateljem in pravljičarjem FRANCIJEM ROGAČEM in ilustratorko ANDREJO VIDMAJER

Pisatelji in ilustratorji že po naravi dela sodijo skupaj. Enkrat nastane ta dvojica, drugič katera druga. Dvojica avtorjev, ki je nastala iz Francija Rogača in Andreje Vidmajer, je ustvarila slikanico Hrči Smrči, ki je izšla decembra preteklo leto. V pogovoru z Ireno Štusej je bilo promocijsko predstavljeno njuno prvo sodelovanje.

Rogač je bil več let brezdomec, znan po svoji irokezi na pankovski sceni, poznale so ga vse ulice Ljubljane, danes pa je pisatelj in priljubljen pravljičar. Svoje življenje je zapisal v avtobiografiji Ključ brezdomca. Andreja Vidmajer je domačinka. Kot pripravnica je pod mentorstvom Neli Šuler poučevala likovni pouk na I. osnovni šoli v Žalcu, pred tem je bila v društvu Atelje 2050 zadolžena za izobraževanje odraslih. Hrči Smrči je njena prva slikanica, ki jo je ilustrirala, in osmo avtorsko delo Francija Rogača.

Iz vsake življenjske situacije se izleže jajčece, ki rodi nekaj dobrega, koristnega, človeškega, iskrenega. Pri Rogaču so to njegove pravljice, iz svetlega otroštva Vidmajerjeve pa so se razlile barve in poteze njenih ilustracij. Junaki njegovih pravljic so nekaj posebnega. Imajo štrleča ušesa, oranžne lase, pege, so gluhi, slepi, šibki, nemočni. Vse živalce njegovih pravljic so že po naravi takšne: kresniček, hrček, ježek. Ne izbira dinozavrov, volkov in medvedov, da bi dokazal mogočnost dobrega srca. Vse se končajo veselo in imajo poučen nauk.

Še dosti bi bilo potrebno povedati o obeh, a je preprosto najbolje, da ju povabite v svojo sredino; v knjižnico, galerijo, na šolo, kamorkoli. Rada bosta prišla.

Deli vsebino na facebook-u...

Napiši komentar!

*