Domov » Arhiv prireditev Žalec 2010

Arhiv prireditev Medobčinske splošne knjižnice Žalec v letu 2010

1 januar 2010 Brez komentarja

9.12.2010
PREDSTAVITEV KNJIGE: PISANE BUČE

Na predavanju Tatjane Krejan Košan, avtorice knjige Pisane buče, smo se lahko prepričali, da je danes buča cenjena po vsem svetu predvsem zaradi visoke kulinarične in zdravilne vrednosti ter vsestranske uporabnosti v kuhinji in brezštevilnih možnosti uporabe za okraševanje. Dolgo je bila zapostavljena in podcenjena kmetijska rastlina, saj so jo naši dedje od 18. stoletja uporabljali predvsem kot krmo za prašiče, veljala pa je tudi kot hrana revežev. V Evropo je pripotovala med prvim ladijskim tovorom Krištofa Kolumba s Kube poleg krompirja, paprike, paradižnika, koruze in sončnic. Danes nam lahko polepšajo pogled na kovinsko ali leseno ograjo, okensko polico ter zakrijejo ali poživijo manjvredne kote, že v naslednjem trenutku pa jih lahko predelamo v slastno in slavno bučno pito, s katero nam je po končanem predavanju postregla avtorica knjige.

 

2.12.2010
GLASBENO LITERARNI VEČER: “Od Urške do Urške”

Na predvečer Ta veselega dne kulture so knjižničarji Medobčinske splošne knjižnice Žalec pripravili glasbeno literarni večer, ki je navdušil, žal, maloštevilne obiskovalce. Najbrž je bil svež sneg krivec, da se prireditve ni udeležilo več ljudi.
V letu 1800 sta se, natanko sedem dni narazen, rodila moža, ki sta dala neprecenljiv pečat slovenstvu in slovenskemu jeziku. 26. novembra se je rodil Blaženi Anton Martin Slomšek, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, pesnik in pedagog. 3. decembra pa France Prešeren, slovenski pesnik in pravnik. Na prireditvi so oživljali njune besede – Prešernove rime in Slomškove misli, ki se jih je modro držati tudi dandanašnji. Prisotne so popeljali po časovni premici od leta 1800 do danes – od Prešernove Urške do Urške, ki jo je ustvaril Andrej Rozman Roza.
Za besedni del prireditve so poskrbeli Jolanda Železnik, Irena Štusej, Irena Verbič, Valerija Jerman, Andreja Hutinski, Ana Nuša Dvoršek, Renata Novak in Andrej Steničnik, za glasbeni pa Nina Trbovšek, Dani Šlogar in Matjaž Jeršič. Pri vseh pevskih točkah so obiskovalci spontano pomagali, na koncu pa z velikim aplavzom nagradili nastopajoče, ki so se prvič predstavili tudi v tej vlogi.

30.11.2010
P
RAVLJIČNA URA V NOVEMBRU

Prišel je čarobni mesec december. Če bomo pridni, nas bodo obiskali trije dobri možje. Otroci jih že nestrpno pričakujejo, saj upajo, da jim bodo uresničili želje, katere so napisali na listke. Pisana druščina otrok, ki se je zbrala na pravljični uri, je bila živahna in vsi so želeli povedati, kaj si želijo v mesecu decembru.
V pravljici, kateri so prisluhnili, so spoznali deklico Leno, ki je čakala, da jo obišče Miklavž. Sivolasi mož je res prišel in na njeno začudenje pregledal svojo zlato knjigo, v kateri je imel letos zapisano vse, kar so starši obljubili, pa niso izpolnili. Na koncu mu je Lena dala dudo, dedek mu je dal svojo pipo, očka pa je dal častno Miklavževo, da bo otroke odpeljal v živalski vrt.
Vsi otroci so že uživali v letošnjem snegu, zato so poslušali tudi pravljico o snežaku. Otrokom je bil tako všeč, da so ga želeli prihraniti za naslednje leto. Pri tem jim je pomagal voznik s hladilnikom.
Vsak otrok je domov odnesel sneženega moža, katerega so izdelali iz stiroporne krogle, malega klobučka in bleščic, katere so s pomočjo staršev in knjižničark zapičili za oči in nos.

 

11.11.2010
POTOPISNO PREDAVANJE – JAPONSKA (Tomaž Hožič)


V žalski knjižnici smo s fotografom Tomažem Hožičem prek treh letnih časov spoznali utrip nekaj najbolj poznanih japonskih mest. Potovanje smo pričeli jeseni v pokrajini Kansai v nekoč cesarskih mestih Kyoto in Nara ter danes tretjem največjem mestu Osaki. Zimo smo preživeli med stolpnicami in muzeji glavnega mesta Tokia, spomladi pa se sprehodili pod češnjami v njegovih parkih. Postanek smo naredili ob dveh tragičnih mestih, Hirošimi in Nagasakiju in na koncu obiskali še skrajni jug otoka Kyushu. Starodavna japonska kultura, stkana skozi tisočletja, njihovi običaji in vsakdanje obnašanje ljudi so prav gotovo nekaj posebnega. Prav tako pesmi, v katerih se čuti oboževanje japonskih krajin in njihovih lepot. Z eno izmed njih iz 9. stoletja se je gostu zahvalila Andreja Hutinski.

 

26.10.2010
P
RAVLJIČNA URA V OKTOBRU

Knjižnica je bila skoraj premajhna za vse malčke in njihove starše, ki so prišli na pravljično uro za noč čarovnic. Več kot 50 otrok je poslušalo pravljico o duhcu in o čarovnicah. Nekateri so prišli preoblečeni v čarovnice, s seboj so prinesli tudi metle.
Klub temu, da je bilo otrok in staršev skupaj več kot 80, so na koncu naredili še kljukice z duhcem, mačkom, netopirjem in mušnico. Doma so lahko ob njih ponovili pravljico ali pa si izmislili svojo, saj noč čarovnic vse bolj navdušuje mlade in buri njihovo domišljijo.

 

21.10.2010
Kraške jame v občini Žalec – predavanje Mojce Hribernik, članice Koroško-šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje

V naši knjižnici se je odvijalo zanimivo predavanje domačinke Mojce Hribernik, ki se že vrsto let ukvarja z jamarstvom.  Je članica Koroško-šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje. S kolegi je že dodobra raziskala bližnje okolje, kraške jame in brezna na Štajerskem, predvsem na območju porečja Savinje. Tu jih je kar okoli 750. Je tudi vodja projektov, ki jih koroško-šaleški jamarski klub Speleos-Siga tačas izvaja tudi s pomočjo skladov Evropske unije, nekaterih tujih držav in občin s tega območja.

www.gea-on.net/clanek.asp?ID=875

 

14.10.2010
Na kosilu s pesnikom ERVINOM FRITZEM, sedemdesetletnikom

Letos ima kar nekaj slovenskih eminentnih ustvarjalcev sedemdeset let, med njimi tudi Ervin Fritz, pesnik naše doline. Sprejel je povabilo žalske knjižnice in prišel na kosilo. Lahko smo mu slavnostno izročili darilo in povedali nekaj spodbudnih besed. Kakšne posebne spodbude niti ne potrebuje, saj je čil, zdrav in duhovit, konec oktobra pa bo izšla tudi njegova nova pesniška zbirka. Se je veselimo!

 

14.10.2010
KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE

V četrtek, 14. oktobra 2010, smo v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec povabili stanovalce Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. V okviru prostovoljnega dela, ki se odvija v obliki bralnih uric, smo organizirali  pristno in iskreno srečanje, ki ga je vodila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, in so se ga poleg velikega števila stanovalcev udeležili tudi drugi obiskovalci in prijatelji knjižnice.  

Bralke prostovoljke so: Anka Krčmar, ki že nekaj let  dvakrat mesečno razveseljuje stanovalce Doma Nine Pokorn, Laura Jelen, ki enkrat mesečno obiskuje stanovalce Doma upokojencev Polzela in Valerija Jerman, ki prav tako enkrat mesečno obišče varovance Našega doma na Vranskem.

Stanovalci so se izkazali tudi kot spretni ustvarjalci, katerih ročna dela so bila ob tej priložnosti postavljena na ogled.

S posebnim navdušenjem so sprejeli monokomedijo Lizika ali Še pomnite tovariši, ki jim jo je poklonila Olga Markovič.

Stanovalci vseh treh domov niso skrivali veselega razpoloženja in hvaležnosti – tudi sponzorju Caffe Tropic Žalec, d.o.o., da so vsi dobili  skromna darilca.

Srečanje je razodelo, da KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE.

7.10.2010
Prvo srečanje študijsko bralnega krožka BEREMO Z MANCO KOŠIR v sezoni 2010/2011

Širjenje nalezljivega bralnega virusa v obliki mesečnih pogovorov o knjigah si je zamislila Manca Košir, promotorka branja, in jih po sebi tudi poimenovala. Od tod torej Beremo z Manco Košir. Manca je ta čas, ko se člani kluba slabi dve uri družimo v pogovoru o prebranem, doma, na sprehodu, morda v mestu ali kje drugje. Bralna druženja potekajo povsod po Sloveniji, a brez nje – beremo torej brez Mance Košir. Z Manco se srečamo enkrat v sezoni; prvo leto smo jo povabili na pogovor v žalsko knjižnico, lani pa smo jo obiskali v Ljubljani v hiši Društva slovenskih pisateljev.

Ta oblika druženja je ena od promocij branja, ki jo Medobčinska splošna knjižnica v sodelovanju z UPI Ljudsko univerzo Žalec uspešno začenja že tretjo sezono.

Na prvem srečanju smo se pogovarjali o  vse večjem pohodništvu e-knjig in s tem e-branja. Najbrž pa v Evropi le-to še ni v tolikšnem razmahu, vsaj dokler ne bodo dogovorili davčne politike e-založništva in knjigotrške poslovne politike. Pa tudi tako velike spletne knjigarne kot je Amazon v ZDA, ki bi si lahko privoščila investicijo v ureditev pogojev za prodajo e-knjig, v Evropi ni.

Za vse, ki vas e-branje privlači, obiščite spletno stran Ruslica.si, to je prva založba elektronskih knjig v Sloveniji.

Srečevali se bomo vsak prvi četrtek v mesecu od 1630  do 1830 v prostorih žalske knjižnice.

 

Dogovorili smo tudi tematska mesečna srečanja:

november 2010  Knjiga kot darilo  – kako izberemo knjigo kot darilo, kaj je vredno podariti, kako jo zavijemo, kam napišemo posvetilo…

december 2010  Babice, dedki in vnuki – medgeneracijsko preživljanje skupnega časa

januar 2011                   Negativni aspekti ega (napuh, sebičnost, ljubosumnost, pohlep, prevzetnost…) – kako se odzivamo…

februar 2011                  Poezija v meni – poezija kot blazina, uteha, senca – povejmo si pesem

marec 2011                   Razmerja tako in drugačeDrugačna razmerja Mance Košir – o strpnosti in nestrpnosti do razmerij v naši družbi

april 2011                      Pomladni dan – Ciril Kosmač – v stiku z zgodbo naše preteklosti

maj 2011                       Najlepše slikanice o drugačnosti – otrokom naj bi pomagale  prepoznati in sprejeti drugačnost
ČE ŽELITE PREJEMATI VABILA NA NAŠA SREČANJA, SPOROČITE NASLOV NA irena.s@zal.sik.si
Irena Štusej, moderatorka pogovorov – Medobčinska splošna knjižnica Žalec

Biserka Neuholt Hlastec – mentorica – UPI Ljudska univerza Žalec


30.9.2010
POGOVOR Z USTVARJALCI MONOGRAFIJE ŽALEC

V četrtek, 30.9.2010, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili pogovor z ustvarjalci monografije ŽALEC, ki je izšla v začetku septembra v nakladi 1000 izvodov.

Po odzivu obiskovalcev sodeč, je monografija z vsebino in obliko navdušila meščane. Z velikim veseljem in pozornostjo so prisluhnili avtoricam Nataši Gaber Sivka, Karmen Jezernik, Tatjani Kač, Lidiji Koceli, Mateji Medved in Bredi Veber. O svojih izkušnjah sta pripovedovala tudi lektor Marijan Pušavec in oblikovalec Jože Domjan.

Pogovor je vodila Jolanda Železnik, ki je za uvod pripravila kviz Blazno resno o Žalcu oz. Kako dobro poznam svoje mesto, ki je prijetno popestril dogajanje. V glasbenem delu prireditve je sodelovala skupina AL`BI, ki jo sestavljajo odlični domači glasbeniki: čelistka Aliana Zakonjšek, kontrabasist Bojan Zakonjšek in pianist Ici Korent.

Uradni del druženja je bil zaključen z mislijo, ki  jo je zapisal Voltaire:

»Kdor piše zgodovino svojega časa, mora pričakovati, da mu bodo očitali vse, kar je povedal in vse, česar ni povedal.«

Druženje se je ob prijetnem klepetu zavleklo pozno v noč.


17.9.2010
KNJIŽNICA JE PROSTOR RAZUMA IN VELIKEGA SRCA – ob 25 – letnici knjižnice v Domu II. slovenskega tabora Žalec  

V petek, 17. septembra, je bila v naši knjižnici slovesnost, s katero smo počastili 25 let domovanja v Domu II. slovenskega tabora.
V novem kulturnem domu je namreč pred četrt stoletja svoje prostore našla tudi knjižnica, ki se je iz slabih 70 m2 preselila na več kot 500 m2. Knjige in takratni knjižničarji so se najbrž prvi hip težko znašli v tako razkošnih prostorih saj so do tedaj opravljali knjižnično dejavnost v dvosobnem stanovanju v Ulici Talcev 1 v Žalcu.

Slovesnosti so se udeležili številni bralci, pa tudi člani takratnega gradbenega odbora, in sicer predsednik Viljem Petek ter člani Eran Sadnik,  Janez Meglič, Ervin Janežič, Veno Satler in Franc Lenko.

Ob vhodu v knjižnico je prihajajoče z najlepšimi melodijami pozdravljal lajnar Marko Dijak. V nadaljevanju programa pa sta navdušila tudi mlada glasbenika – violinist Urban Jerman – njegova mentorica je prof. Sonja Alatič, na klavirju pa ga je spremljala Tjaša Gorišek.

Zbrane je pozdravila direktorica Jolanda Železnik, ki je v nadaljevanju s sliko in besedo oživljala spomine na gradnjo Doma II. slovenskega tabora Žalec in na prve dni bivanja v njem.

Prireditev smo poimenovali KNJIŽNICA JE PROSTOR RAZUMA IN VELIKEGA SRCA. Naslov so podarile bivše učenke I. osnovne šole Žalec  – zdaj že dijakinje – in učiteljici Nina Janežič in Ivanka Pakiž. Tako so poimenovale raziskovalno nalogo, ki so jo pripravile ob 25-letnici knjižnice v Žalcu. Njene avtorice so: Lucija Cestnik, Tina Fijavž, Petra Dobrajc, Saša Kigler, Kamila Marta Novak, Kristina Slipčević in Eva Medved.

Večer je bil prepojen s čustvi in se je končal v prijetnem druženju in obujanju spominov na september pred 25-imi leti.

14.9.2010
ŽIVA JUSTINEK NA FILIPINIH IN BORNEU

V torek, 14. septembra 2010, je bilo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje z diapozitivi, ki ga je pripravila Živa Justinek, absolventka biologije. Na enem od majhnih filipinskih otokov je opravljala dvomesečno prakso, a je bila vsega skupaj na poti štiri mesece. V tem času je spoznavala svet morskih globin, plavala med morskimi psi, barakudami, električnimi skati, se v džungli pustila prisesati pijavkam, spoznavala domačine, njihovo življenje in predvsem uživala. Obiskovalce je navdušila z živahno pripovedjo in slikovitimi posnetki Filipinov in Bornea, kjer se je potepala.

1.9.2010
MONODRAMA  Slovo Andreja Smoleta od veselih ur

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec v dvorcu Novo Celje gostili dramskega igralca Anatola Šterna, ki je nastopil v monodrami Slovo Andreja Smoleta od veselih ur. V lepem ambientu, ki je še poudaril duh časa, v katerem se delo dogaja, so obiskovalci uživali ob igralčevem doživetem nastopu, ki je nastalo na podlagi besedila Matjaža Kmecla. Dogajanje je postavljeno v čas zadnjega novembra 1840, ko je Andrej Smole povabil kopico zvestih prijateljev na praznovanje svojega štiridesetega godu, med njimi seveda tudi najbližjega, Franceta Prešerna. Po hrupnosti, veselosti in pivskem razkošju takšnih dogodkov je slovel daleč naokrog in zadrege z obiskom ni bilo. Toda bil je že na koncu z zdravjem; z dolgotrajnih in več kot veseljaških potovanj po Evropi je prinesel »francosko bolezen« zdaj ga je dokončno pobiralo – sredi godovanja je umrl, v Prešernovih rokah. Že z one strani je v predstavi govoril svojemu najzvestejšemu in občudovanemu prijatelju malce melanholične, malce obešenjaške zapuščinske besede.

31.8.2010
ZAKLJUČEK POLETNE NAGRADNE KRIŽANKE IN ŽREBANJE NAGRAD

Za naše mlade prijatelje smo v naši knjižnici v juliju in avgustu pripravili nagradno križanko, ki so jo reševali otroci stari od 7 do 11 let. Žrebanje je potekalo v torek,31.8.2010, ob 12. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Med številnimi rešitvami, ki so prišle iz vseh enot žalske knjižnice, smo izžrebali 50 praktičnih nagrad.

Nagrade so prispevali:
– Mladinska knjiga Žalec
– Gostišče Štorman
– Tovarna nogavic Polzela

V imenu knjižnice in otrok se jim zahvaljujemo za prijaznost.

Nagrade so prejeli:

– Živa Grobelnik
– Anže Podpečan
– Polon Pascal Trobiš
– Žiga Dajčar Globovnik
– Manca in Tajda Kolar
– Metka, Urška in Jaka Luskar
– Vid Jesenko
– Tadej Urankar
– Medeia Pilih Bogme
– Maja in Ema Dajčar Kitek
– Anamarija in Zarja Steničnik
– Vito Sorčan
– Jakob Florjanc
– Lea in Klemen Zupanc
– Luka in Lovro Čeh
– Vita Florjanc
– Ajda in Lana Požun
– Gregi Jelen
– Patricija Ramšak
– Lara Čede
– Anna Marie Ograjenšek
– Lina in Maša Kovač
– Nina Stropnik
– Matic Jelen
– Tinkara Pur
– Brina Likeb
– Valerija in Viktorija Mošnik

Vsem izžrebankam in izžrebancem iskreno čestitamo, preostalim pa želimo več
sreče prihodnje leto!

27.7.2010
PRAVLJIČNA  URA  V  ŽALCU

27. julija ob 17. uri se je na pravljični uri v Knjižnici Žalec zbralo 12 otrok in njihovi starši. Pravljica o deklici Mini, ki gre na morje, je navdušila tako otroke kot njihove starše. Nasmejali so se pustolovščinam male deklice, ki z bratom in staršema potuje na dopust v italijansko mesto. Na plaži otroci odkrivajo drobne zaklade, ki jih potem odnesejo domov, da se bodo spominjali veselih počitnic na morju. Tudi Mina in njen bratec prineseta domov celo vrečo školjk in kamenčkov, čeprav mamica ni najbolj navdušena nad njunimi zakladi.

Tudi otroci so domov odnesli pisane zaklade, saj so s pomočjo svojih staršev pobarvali mavčne ulitke ribic, školjk in morskih zvezd. Ko so jih doma obesili na laks, so v svoj dom prinesli spomine na morske počitnice.

 15.6.2010
POTOPISNO PREDAVANJE: KILIMANDŽARO 

V torek, 15.6.2010  smo v knjižnici znova lahko prisluhnili potopisnem predavanju Pavla Martonošija, tokrat o vzponu na Kilimandžaro, najvišjem vrhu Afrike. Ta najvišji osamelec je hkrati eden najvišjih vulkanov na svetu. Vzpon nanj ostane eden izmed življenjskih vrhuncev vsakogar, ki mu to uspe. Vendar sneg na Kilimandžaru ostaja večen le še kot delo Ernesta Hemngwaya, saj je ledenika ostalo le še za vzorec.  Najdemo ga tudi v zbirki afriških pravljic Krilati lev in druge črnske pravljice kjer se blešči vedno, ko nanj posije sonce, saj se takrat prikaže nedograjeni dvorec sina krilatega boga Kibaga, ki ga je gradil svoji zemeljski ženi Kiprici. Pavle Martonoši je Celjan, ki je poleg tega, da je predaval kriminalistiko in kriminologijo in sodeloval pri pripravi prvega slovenskega kazenskega zakonika, našel čas, da je kot kuhar spremljal Martina Strela, ko je preplaval 4600 km Rumene reke, se udeležil prve navtične odprave na Rt Horn, se z Vikijem Grošljem odpravil do vznožja Everesta in v Nepal in še kam.

 

11.6.2010
VEČER RIME IN GLOBINE 

V petek 11.6.2010 smo se v parku pred Medobčinsko splošno knjižnico v Žalcu na tretjem Večeru Rime in globine, ki smo ga podnaslovili z verzom „povežimo se v pesem s pesmijo“, srečali vsi, ki smo radi v družbi besed.  Glavni in odgovorni urednik literarne revije Vsesledje Zoran Pevec je predstavil Lirikonfest, pomladni festival liričnih umetnosti v Velenju. Med poslušalci sta bila tudi skrbnik in urednica portala Pesem.si Gregor Grešak in Ana Porenta. Večer v znamenju glasu kot temeljnega človekovega določila, ne le njegovega aktualnega trenutka, in zvoka kot podaljševanja bivanja, povezanega z nočjo, je vabil poslušalce, da se za hip dotaknejo hrepenenja. Ni skrivnost, da ima poezija moč, da bralcu ali poslušalcu razgrinja vse, kar bi sicer ostalo skrito, ima tudi odgovornost, da iz presenetljivih svetov notranjosti poraja nove svetove in nas vodi daleč proč od enoumja. Svojo intimno stran so v pesmih razkrivali Dani Bedrač, Nuša Ilovar, Jolanda Ušen, Ana Nuša Dvoršek, Andrej Steničnik, Tanja Vovk Petrovski, Slavica Tesovnik, Lea Mraz, Magda Šalamon, Zoran Pevec, Rok Komel, Maja Horvat, Tanja Petelinek in Andreja Hutinski, ki je vodila popotnike po besednih stezah s pomočjo glasbenega gosta Damirja Višiča na sarodu (indijski lutnji). Poslušali smo odlomke indijske klasične glasbe, poznane po osrednji melodični obliki Raga Sangit ter po zelo širokemu spektru improvizacij. Poslušalci in gostje smo se lahko naužili tudi pristnih indijskih sladic.

8.6.2010
BOLEČE ZGODBE – predstavitev knjige Toneta Vrabla

Pred dnevi je minilo 65 let od vrnitve slovenskih  izgnancev med II. svetovno vojno. Tone Vrabl, nekdanji novinar pri medijski hiši Novi tednik & Radio Celje, avtor nekaterih knjig in številnih člankov, je zbral, zapisal in uredil zgodbe mnogih savinjskih družin, ki so bile med vojno izgnane v Srbijo, na Hrvaško ali v taborišča. Njihove zgodbe doslej še niso bile zapisane, odkriva jih šele knjiga Boleče zgodbe.

V pogovoru z Ireno Štusej je avtor povedal o načinu zbiranja zgodb, o zapisovanju njihovega pripovedovanja, ko je obiskoval posameznike, in urejanju zgodb v oblikovno celoto, kakršna je nastala. Knjigo je izdala in založila območna organizacija Društva izgnancev Slovenije, izdatno pomoč pri urejanju besedila je prispevala Anka Krčmar, ilustracije pa so delo Darinke Pavletič – Lorenčak, tudi bivše izseljenke. Prek devetdeset obiskovalcev sta pozdravila predsednik območne organizacije DIS Ciril Blagotinšek in namestnik predsednice DIS Franci Vidmar. Sledil je zanimiv pogovor med Ireno Štusej in avtorjem, ki je med občinstvom po tolikih letih še vedno vzbujal občutke bolečine in neprijetnega spomina.

Glasbeni gostje so bili pevci vokalne skupine Grmada, ki pojejo domoljubne in narodne pesmi, a tudi kakšno svojo.


3.6.2010

VSI PARADIŽNIKI SLAVKE ILICH 

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v četrtek, 3.6.2010, gostili Slavko Ilich, avtorico knjige Paradižniki z mojega vrta.

Avtorica knjige na svojem mestnem vrtičku vzgaja paradižnike z vseh koncev sveta. V enajstih letih se je na njenih gredicah zvrstilo več kot 150 sort paradižnikov. Mnoge sorte so ostale trajnica. Da bi si zapomnila, kako kakšna sorta paradižnika zgleda, je v tem času naredila nešteto fotografij, ki so bile osnova zanimivi knjigi. Ta bo v pomoč vsem, ki jim je gojenje paradižnikov v posebno veselje. Pripoveduje o skrbni izbiri semen, vzgoji poganjkov in navaja še nešteto izvirnih receptov za jedi iz zrelih paradižnikov.

Obiskovalci so avtorico na večeru, katerega pokroviteljica je bila Tehniška založba Slovenije, pri kateri je knjiga izšla, spraševali povsem praktične stvari, na katere je avtorica odgovarjala z bogatimi izkušnjami in znanjem.

17.5.2010
SAVINJČANI BEREMO 2009/2010 

V 17. večeru velikega travna v letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, smo se v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec zbrali na zaključni prireditvi bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Literarno valovanje je že v tretje vznemirjalo številne člane naše knjižnice. V maju smo pripluli do cilja – z novimi izkušnjami, mnenji, spoznanji, ugotovitvami.

Živimo v času, ko je na svetu ogromno knjig. Potovanje bralca se nikoli ne konča. Potuje od ene do druge knjige, se pri kakšni zadrži malce dlje, z drugo se samo spogleduje, k tretji se morda celo vrne. In prav svoboda gibanja in izbire naredi bralčeva potovanja še mikavnejša. Tovrstnih popotnikov se je v žalski knjižnici nabralo že 190. Pod sloganom Savinjčani beremo smo združeni ne le tisti, ki beremo, pač pa tudi tisti, ki o prebranem radi izrazimo svoje mnenje, ki se radi družimo, ki nam različnosti niso odveč in ki se pustimo povezati s seznamom knjig, ki nas popelje med naslove, ki se jih morda nikoli ne bi dotaknili.

Prireditev je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, pogovor z nekaterimi avtorji knjig, ki so bile ponujene v branje – Jurijem Hudolinom, Stašo Lepej Bašelj, Nežo Maurer in Suzano Tratnik – pa je spretno vodila Irena Štusej, tudi sama avtorica ene izmed knjig z bralnega seznama.

Svoje note so zapeli in zaigrali Prifarski muzikanti. Skupino, ki že več kot 20 let s svojimi glasbili in glasovi ustvarja nove in nove zvokovne izraze slovenskih ljudskih pesmi, zimzelenih melodij, pa tudi »klapskih« dalmatinskih pesmi glasbeniki kritiki uvrščajo v vrh etno glasbe na Slovenskem. Prifarski muzikanti  so svojo glasbeno pot začeli leta 1987  pri Fari v Kostelu. S pesmijo in vižami ohranjajo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo, v zadnjih letih pa se preizkušajo tudi v zimzelenih melodijah in pesmih dalmatinskih klap. Poseben zvok dajejo skupini tamburaški instrumenti, violina, harmonika in druga tradicionalna glasbila. Odlikuje jih tudi štiriglasno petje, kakršno se je nekoč prepevalo po naših vaseh.

Zbrane je nagovoril tudi poslanec v DZ in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Zahvalil se je vsem, ki berejo, in vsem, ki sodelujejo pri izvedbi bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Med povabljeni je bila tudi mlada obetavna glasbenica Eva Nina Kozmus, Žalčanka, ki je pred dnevi zastopala Slovenijo na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2010 na Dunaju in v finalu osvojila 1.mesto. 16-letna flavtistka je žirijo prepričala z izvedbo tretjega stavka Koncerta za flavto Jacquesa Iberta, Allegro scherzando. Župan ji je čestital za izjemen uspeh in se ji s priložnostnim darilom zahvalil za promocijo Občine Žalec.

Pri izvedbi zaključne prireditve bralne značke za odrasle Savinjčani beremo so pomagali pokrovitelji, ki se jim iskreno zahvaljujemo: Mladinska knjiga Trgovina – PE Žalec, Banka Celje, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zavarovalnica Triglav Celje, Učila Tržič, Založba Pivec Maribor, Knjige ITD Ljubljana, Založba Morfem Preserje, Založba Primus Brežice, Prosignal Celje, Avrora AS Tržič, Založba Skrivnost Hoče in Cvetličarna Nani Žalec.

Maj 2010
BEREMO Z MANCO KOŠIR
– nostalgično obujanje spominov na mladost, na Tita, na štafeto, na partizanske pesmi, na delovne brigade…

Majsko srečanje kluba je bilo nostalgično, vsaj za večino. Med člani ni bilo nikogar, ki bi se zaradi časovne oddaljenosti ne mogel spomniti občutkov, ko smo v šoli nastopali s titovkami, z rdečimi ruticami, beli bluzici, krilu (fantje v hlačah, seveda) in belih nogavicah. Skoraj vsi smo podoživeli tiste tri ure, ko smo za cesto čakali, da se je mimo peljal Tito, pomahal in že ga ni bilo. Nekateri so nosili štafeto, bili v delovni brigadi…Predstavili smo nekaj knjig, ki s precejšnjo časovno distanco prinašajo zapise in poglede na Titovo življenje in delo, na življenje po vojni….

6.5.2010
TANČICA  JE  ODKRITA  IN  SKRIVNOST  MAYEV  JE  RAZKRITA

V četrtek, 6. maja 2010, je več kot 40 obiskovalcev skupaj z MAGINJO  BLINKITO  odkrivalo tančico skrivnosti starodavnih Majev. Predstavljena je v UNIVERZALNI  KNJIGI  ŽIVLJENJA  MAYA  TZOLKIN 2012. Dolgoletna raziskovalka časa in človeka, MAGINJA  BLINKITA, je najprej vsakemu na podlagi njegovega rojstnega datuma izračunala, katero je njegovo Sveto Ime, ki je sestavljeno iz svetega števila in znamenja. 13 števil predstavlja božansko energijo, galaktične tone, stopnje prehodov, 20 znamenj prikazuje 20 stopenj zavesti. Starodavni so bili prepričani, da če posameznik ne pozna svojega Svetega Imena, je za vedno izgubljen v etru kozmosa. Maya horoskop opisuje naše osebnostne lastnosti, kako delujemo tukaj in zdaj, kako nas vidijo drugi in kako se predstavljamo svetu. Vsak izmed udeležencev je lahko na podlagi predstavitve posameznih Svetih Imen ugotovil, katera starodavna energija je.

Pozitivna energija, katero je na prisotne prenesla MAGINJA  BLINKITA, je večer napolnila z veseljem, ki je večini pričaral nasmeh na lica in priklicala na dan marsikatero asociacijo ob prepoznavanju osebnostnih lastnosti.

Optimistične misli, ki so zbrane v knjigi, nam pomagajo pri reševanju vsakdanjih težav in nas napolnijo s pozitivno energijo, ki je v današnjem svetu nikoli ni preveč.

„Glavna razlika med ljudmi, ki uresničijo svoje sanje, in tistimi, ki jih ne, je največkrat v delovanju. Prvi preidejo iz besed v delovanje in drugi ostanejo samo pri besedah.“ ( neznani avtor)

5.5.2010
ŠOLSKA IN VRSTNIŠKA MEDIACIJA, Jani Prgič

V sredo, 5.5.2010, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili  Janija Prgića, profesorja slovenščine in diplomiranega socialnega delavca ter mediatorja za vse spore. Prgić, ki je specializiran za šolsko in vrstniško mediacijo,  izvaja mediacijo, izobražuje mediatorje, tokrat pa se je predstavil kot avtor priročnika Šolska in vrstniška mediacija: Vse, kar morate vedeti o mediaciji v šoli.

Ministrstvo za šolstvo in šport je v priporočilih za izdelavo vzgojnih načrtov po slovenskih šolah predlagalo šolsko mediacijo kot enega izmed pristopov za delo z učenci že leta 2008. Čeprav so se v Sloveniji razmahnila izobraževanja s področja mediacije, pa doslej še nihče ni izdal celovitega priročnika, ki bi odgovoril na vsa vprašanja, povezana z uvajanjem in izvajanjem šolske ter vrstniške mediacije. Omenjeni  priročnik je namenjen prav temu in je prvi tovrsten ter javno dostopen priročnik v Sloveniji o šolski ter vrstniški mediaciji.

Predstavitev priročnika je bila uvod v mednarodni simpozij ŠOLSKA IN VRSTNIŠKA MEDIACIJA, ki bo 9. septembra 2010 v Domu II. slovenskega tabora Žalec…

23.4.2010
Obisk slovenskega parlamenta, srečanje z Manco Košir, slavnostni dvig zastave, z ladjico po Ljubljanici 

Mesečna druženja kluba Beremo z Manco Košir smo prejšnjo sezono zaključili v žalski knjižnici s pogovorom z Manco Košir, prenašalko bralnega virusa in ambasadorko radostnega staranja. Dogovorili smo se, da jo to sezono obiščemo v Ljubljani. Bolj ustreznega datuma kot je 23. april, svetovni dan knjige, si ne bi mogli izbrati. Treba je bilo le še razmisliti, kako v času recesije čimbolj zapolniti dan s koristnim. Dobro smo razmislili. Ob deveti uri so nam odprli vrata slovenskega parlamenta. Sprejel nas je žalski župan Alojz Posedel, poslanec v parlamentu. V eni od sejnih sob smo okušali njihovo kavo in poslušali o delovanju parlamenta. Svoj pozdrav nam je namenil Ivo Vajgl, poslanec v Evropskem parlamentu, v avli pa še predsednik slovenskega parlamenta Pavel Gantar. Spremljali smo tudi del zasedanja.

Ob enajstih smo bili na sedežu Društva slovenskih pisateljev dogovorjeni za kratko srečanje z Manco Košir. Medtem nas je pozdravil predsednik društva Milan Jesih. Vsa  vetrovna, frfotajoča, v vijoličnem in nasmejana nas je Manca pozdravljala že iz taksija. Nihče se prav dobro ne spomni, kaj vse smo si rekli v pol ure, kolikor smo bili skupaj. Slap njenih besed je bil neusahljiv, smeh pa nalezljiv. Hip za tem je imela pomemben sestanek na društvu, mi pa smo bili tudi v odhajanju.

 

Ob dvanajstih sta na Mestnem trgu predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in ljubljanski župan Zoran Janković slavnostno dvignila zastavo ob začetku projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige. Bili smo tam in bilo je svečano. Upam, da je tudi nas kdo opazil, kot smo mi mnoge znane obraze slovenskega kulturnega življenja…ja, kaj kmalu nas je prepoznal Tone Partljič! Stisk rok, veselje ob srečanju.

In še zaključno dejanje; vožnja z ladjico po Ljubljanici. Kdo ve, kdaj smo šli prek vode, kjer sta Urška in povodni mož  odplesala na dno, vemo pa, da je bil dan prijeten.

23.4.2010
MEDNARODNI DAN KNJIG

23.april – mednarodni knjig – je praznik vseh, ki imajo radi knjige. Po Sloveniji ta dan potekajo številne prireditve v čast prazniku. Ljubljana je točno opoldne na dan praznika prevzela časten Unescov naziv Svetovna prestolnica knjige.

Posebno pozornost so prazniku namenili tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Nestabilno aprilsko vreme je sicer skušalo zmotiti praznovanje, vendar mu ni uspelo. Na stojnici, ki je bila postavljena v žalski knjižnici, sta Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec podarjala knjige ter cvet po starem katalonskem običaju. Prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali Knjigam za praznik, je vsakoletna in iz leta v leto bolj obiskana. Obiskovalci so z zanimanjem brskali med knjigami, ki jih knjižnica ne potrebuje več: bodisi so že nekaj časa nedotaknjene na knjižnih policah, poškodovane ali pa vsebinsko in fizično postarane. Z veseljem so odnašali knjige, ki so tako dobile nove prijatelje in novo domovanje.

In zakaj je prav 23. april za mednarodni dan knjig? Ne po naključju – ta dan leta 1616 so umrli trije velikani iz svetovne literature: William Shakespear, Miguel Cervantes in Garcilaso de la Vega. UNESCO je zato ta dan proglasil za mednarodni dan knjig. Mnoge države po svetu, ki praznujejo ta dan, prirejajo prireditve za ohranitev kulture branja, še posebej pa k branju vzpodbujajo mlade. Sodeč po odzivu in zanimanju za knjigo so v žalski knjižnici zagotovili, da bo prireditev Knjigam za praznik tudi prihodnje leto.


8.4.2010
107 PREDNOSTI NARAVNE HRANE – Medicina narave 1. del

» Bogastvo je v nas, zakladi nam ležijo pred našimi nogami – pograbimo jih.

Vse zdravilne sile so v nas samih in samo te nas lahko pozdravijo,«

Tako pravi Mathias Mark Sanderson,  avtor knjige 107 prednosti naravne hrane – Medicina narave.
Naš prvotni način življenja je bil davno nazaj tudi naše zdravilo. Danes ni nič drugače, edino pravo zdravilo, ki učinkuje vedno in pri vseh ljudeh, je pravi način življenja.

Pravijo, da za vsak problem pod soncem obstaja rešitev. Večina bolezni je ozdravljivih, le poznati je treba rešitev, a ne katerokoli, temveč pravo. Ne klasična ne alternativna medicina je ne poznata, pozna pa jo Medicina Narave.

Naš gost Mathias Mark Sanderson  nam je skozi predavanje razkril, kako zdravilne sile v človeškem telesu delujejo, kako je živeti v harmoniji z naravo in kako je potrebno spoštovati večno veljavne zakone narave.

6.4.2010
AMIŠI – potopisno predavanje Andreje Rustja

Obiskovalci, ki so v torek, 6. aprila 2010, poslušali predavanje Andreje Rustja o skupnosti ljudi, ki živi v Pensilvaniji (ZDA) pod imenom Amiši, so bili enako prevzeti, ko so odhajali. Preprost način življenja Amišev, negovanje vrednot, o katerih v sodobnem svetu običajno le izgubljamo besede, strog kodeks oblačenja in zavračanje moderne tehnologije je tisto, s čimer bi morda lahko rešili ta svet, ki ga izgubljamo.

Predavanje Andreje Rustja, teologinje, turistične vodičke, novinarke, popotnice, predavateljice, je bilo slikovito in prepričljivo, najbrž pa takšno ne bi bilo, če ne bi z njimi preživela kar nekaj časa. Skupnost, ki sicer ne sprejme nobenega tujca, še najmanj v hišo, jo je sprejela medse. Z njimi je živela, delala, ukrojili so ji obleko, kakršne nosijo vse amiške ženske, vozila se je z njihovo kočijo, skratka, spoznala je njihovo običajno življenje. Sami se običajno imenujejo »Preprosti ljudje«, tudi »Enaki ljudje«. Njihovo življenje temelji na ročnem delu in skupnosti. Preveč je neverjetnih posebnosti iz njihovega življenja, da bi jih mogli povzeti v nekaj besed. Kdor le ima možnost, naj obišče kakšnega od njenih številnih predavanj po Sloveniji. Enako slikovito kot o Amiših, Rustjeva predava tudi o Inuitih, katerih življenje je približala mnogim osnovnošolcem in odraslim.

Pomislimo, da bi morda kar doma poskusili preživeti en večer po amiško, a nam pove, da nimamo osnov za takšen večer: ženske imamo kratke lase ali pobarvane, nosimo hlače, smo naličene, imamo polno gumbov, zadrg in sponk, pripeti smo na televizijo, računalnik, mobitel, radio, v vseh sobah so prižgane luči, ko pa bi jih ugasnili, ne bi znali niti koraka. Toliko o enem večeru. Kaj pa življenje?

2.4.2010
PRAVLJIČNI MARATON 2010

Ob 2. aprilu, mednarodnemu dnevu knjig za otroke, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili že tretji pravljični maraton. Letošnja tema maratona so bile ljudske pravljice. Današnji otroci le redko posegajo po ljudskih pravljicah, zato so pripovedovalci želeli približati mladim zgodbe, v katerih se ne kažeta utrip in tehnika današnjega časa. Razkošju pravljic, ki so napolnile pravljično zakladnico – Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, so prisluhnili predšolski otroci iz žalskih vrtcev in tri skupine šolarjev I. OŠ Žalec in OŠ Griže. Vseh 150 poslušalcev je uživalo v poslušanju pravljic, ki so jih pripovedovali: Anka Krčmar, Majda Pur, Irena Verbič, Nina Trbovšek, Andreja Hutinski, Gaurav Laul (Indija), Renata Novak Kucharczyk (Poljska) in Vera Kumerc.

Iz bogate zakladnice ljudskega blaga so pripovedovalci predstavili pravljice, ki so navdušile mlade poslušalce. Učenci zadnjega triletja I. OŠ Žalec so prisluhnili dvema pravljicama. Prva je bila indijska pravljica Govoreča jama. Najprej so jo poslušali v indijskem jeziku, potem pa še v slovenščini. Druga pravljica je bila prav tako v dveh jezikih: v poljšini in slovenščini. Zanimiva interpretacija je navdušila malo starejše učence, ki se le redko navdušijo nad pravljicami.

Popoldanska skupina otrok je bila zelo raznolika, saj so bili v njej otroci od dveh do devetih let. Z navdušenjem so prisluhnili pripovedovalki Veri Kumerc, ki jih je navdušila s tremi ljudskimi pravljicami, v katerih so nastopali ježki, zajčki ter otroci in gozdne vile.

Darila za vse pripovedovalce je prispevala Mladinska knjiga trgovina d.d. Veleprodajni center Celje – Lava.
* za prezentacijo kliknite na fotografijio

 

23.3.2010
VELIKONOČNA USTVARJALNICA: Irena Verbič

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so tudi letos mladi in malo manj mladi ustvarjali na velikonočni ustvarjalnici. Več kot 30 udeležencev je okrasilo 150 jajc iz stiropora s servetno tehniko, katero so dopolnili z riževim papirjem, izrezanimi metuljčki in rožicami. Nastali so zanimivi izdelki, s katerimi so si udeleženci polepšali praznične dni.
Nekaj utrinkov z ustvarjalnice…

 

16.3.2010
TEMNEJŠE ZVEZDE DANIJA BEDRAČA

V torek,16.3.2010, smo žalski knjižnici predstavili novo pesniško zbirko Temnejše zvezde pesnika, glasbenika in sourednika književne revije Vpogled Danija Bedrača. To je njegova četrta zbirka pesmi, od teh pa sta letos izšli dve. V februarju je namreč predstavil izbor pesmi pod naslovom Opus Magnum, iz prejšnjih let pa sta zbirki Vidov ples in Na drugi strani. 

Dani Bedrač je prepoznaven predvsem kot ustanovitelj in vodja legendarne skupine Kladivo, konj in voda, ki je bila kar nekaj let popularna glasbena zasedba na celjskem, kasneje pa je igral še v nekaterih skupinah z različno zasedbo.

V pogovoru z Ireno Štusej je povedal, da so pesmi iz zadnje zbirke nastajale kar nekaj let. Vsaka predstavlja posameznika, ki mu je usoda namenila temno zvezdo. Že nekateri naslovi pesmi ( deček z mrtvimi očmi, deklica, ki ne zna umreti, na dlaneh iz mrzlega kamna…) zbudijo občutek, kot da hodiš skozi mesto, mimo parka, mimo skritega dvorišča, mimo avtobusne postaje, kjer srečuješ posameznike s svojo nesrečo, žalostjo, vdanostjo, osameljenostjo. Koliko nesreč pravzaprav zmore nositi človek na enem samem obrazu. Po besedah pesnika Bedrača, človek prenese marsikaj, le njegova zvezda postane temnejša.

Na večeru je pesnik pel svoje pesmi, pri tem pa se je spremljal na kitaro in orglice. Pesmi iz najnovejše zbirke je interpretiral Gorazd Matela.

9.3.2010
NORDIJSKA HOJA: prim. Janez Poles, dr.med.

Tokrat smo v našo družbo povabili prim.Janeza Polesa, dr.med., specialista internista-kardiologa.
Razlog je preprost: na pragu pomladi smo zahrepeneli po vsem, kar prihaja z njo. Še zlasti smo željni sončnih žarkov in gibanja po svežem, po pomladi dišečem zraku. Nordijska hoja je zagotovo priložnost, da se dobro razgibamo, da prebudimo telo in preženemo pomladansko utrujenost. Če je bila pred leti še modna muha in deležna začudenih pogledov, potem lahko sedaj zapišemo, da vedno več ljudi ugotavlja, da je ena najučinkovitejših, najbolj celovitih in najdostopnejših telesnih aktivnosti. Pri nordijski hoji se razgiba 90% mišic, njena prednost je tudi ta, da lahko hodimo po mestu ali v gozdu, po ravnem ali razgibanem terenu, sami ali v družbi …  Primerna je za vse starosti in vse stopnje telesne pripravljenosti. Seveda pa moramo, tako kot pri vsakem športu, upoštevati pravila in nasvete, ki nam jih ponujajo strokovnjaki. Inštruktor nordijske hoje nam je s sliko in besedo približal nordijsko hojo. Spoznali smp razloge, zakaj je dobro izbrati nordijsko hojo, kateri so njeni učinki, kakšno opremo potrebujemo, kakšne so prave palice in še veliko  več.

1.3.2010 – 7.3.2010
TEDEN BOJA PROTI RAKU

Pod okriljem Zveze društev za boj proti raku Slovenije prvi teden v mesecu marcu obeležujemo teden boja proti raku.

Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, Žalec je tudi letos v prostorih Medobčinske splošne knjižnice Žalec pripravilo v sodelovanju v z Vrtci Občine Žalec razstavo na temo boja proti raku. Predšolski otroci so se s svojimi vzgojiteljicami pogovarjali o zdravem načinu življenja. Posebno pozornost so namenili kajenju in njegovi škodljivosti. Otroci so predstavili svoje izkušnje o boleznih in še posebej o raku. Nastali so zanimivi likovni izdelki, ki so jih nekateri opremili tudi s tekstom. Iz razstavljenih izdelkov se vidi, da otroci veliko vedo o raku in da o tem razmišljajo na podlagi tistega, kar jim povemo odrasli.

Razstava bo na ogled do 29. marca 2010.

4.3.2010
ČUDOVITI SVET ZEMLJEVIDOV IN NJIHOV NASTANEK
Predavanje prof. dr. Branka J. Rojca

V naši knjižnici je v četrtek, 4.3., potekalo zanimivo predavanje z naslovom Čudoviti svet zemljevidov in njihov nastanek. Po uvodnem pozdravu Karmen Jezernik, vodje domoznanskega oddelka, je besedo prevzel prof. dr. Branko J. Rojc. Profesor Rojc je bil predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, sicer pa je eden najvidnejših slovenskih kartografskih strokovnjakov. Je avtor in redaktor številnih geografskih, topografskih in tematskih kart, planinskih, turističnih, mestnih in avtokart. Kot sodelavec in raziskovalec Geodetskega inštituta Slovenije je aktivno sodeloval pri oblikovanju kartografskega sistema slovenske države. Na predavanju je predstavil, poleg prvih »katastrskih kart«, Ptolemajevega zemljevida sveta, zemljevidov, ki so nastali v obdobju odkritij, v 15. in 16. stol., tudi grške zemljevide, na katerih so vrisani slovenski kraji, npr. Keleia (Celje), zemljevide dežele Štajerske iz 18. stol. in pa seveda Kozlerjev zemljevid slovenskega narodnostnega ozemlja iz leta 1853.

25.2.2010
REPUBLIKA MAKEDONIJA – arheološki in etnološki biser jugovzhodne Evrope

Republiko Makedonijo na splošno vsi poznamo. Dežela, ki ima malo več kot dva milijona prebivalcev skriva v sebi ogromno naravnih, kulturnih in zgodovinskih zakladov. Potopisno predavanje, ki ga je pripravil in z izjemno lepimi fotografijami predstavil Radovan Riedl, nam je ta del nekdanje Jugoslavije še bolj približal. Tu so ostanki davnih mest, dragoceni spomeniki srednjega veka, izredno bogato opremljene pravoslavne cerkve in poleg drugega še vedno čista jezera in reke. Ljudje so topli in gostoljubni, njihovi običaji pa prava paša za oči in dušo. Enemu od njih posvečajo še posebno pozornost. V nenavadnem, hribovitem kraju Galičnik, ki ga je lepo opisal že Luis Adamič, ameriški pisatelj slovenskega rodu, še vedno oživljajo obred Galičke svatbe, ki je tik pred sprejetjem na listo UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine. Zaradi številnih in velikih arheoloških dejavnosti je čutiti, da so se v polni meri zavedli, še zlasti po nedavnih senzacionalnih odkritjih, da je njihova dežela arheološki in etnološki biser jugovzhodne Evrope, kar jim priznavajo tudi mnogi ugledni tuji in
domači strokovnjaki.

15.2.2010
PUSTOVANJE 2010

Spoštovani zbrani,

v knjižnici nam je vedno bolj tesno, zato smo se odločili, da bomo zavihali rokave in začeli z akcijo. Pripravili smo temeljni kamen za novo knjižnico. Kam ga bomo postavili še ne vemo, upamo pa, da nam bo kmalu bolj udobno.

Ko bo tako daleč, si bomo pri zidanju pomagali…

… z razigranostjo, živahnostjo in domišljijo Pike Nogavičke…
… s čarovnijami čarovnic Vilme, Kuštre in Štumfe…
… z bogastvom žabjega kralja, ki čaka na princesin poljub…
… s tujim kapitalom, katerega nam bo pomagala najti prelestna in eksotična Pochahontas…
… z malico iz bogato založene košarice Rdeče kapice…
… z mojstrom Miho, ki bo nadzoroval gradnjo in poprijel za delo, če bo potrebno…

Računamo pa tudi na vašo pomoč…

Naj živijo pravljice, zlasti tiste s srečnim koncem in možnostjo, da postanejo resnične.

Pozdravljamo vas pravljični junaki iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec.

 

15.2.2010
MARTIN KRPAN DIPLOMAT IN VOJŠČAK: dr. Milan Jazbec

V ponedeljek, 15.2.2010, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavili knjigo  Martin Krpan Diplomat in vojščak. Z avtorjem dr. Milanom Jazbecem se je pogovarjala direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Glasbeni uvod v pogovor so ob klavirski spremljavi pianistke Irene Kralj pripravile Melita Podgoršek, Astrid Ana Kljun in Klara Klančnik, učenke sopranistke in profesorice petja Nataše Krajnc.

Knjiga Martin Krpan Diplomat in vojščak je izvirna in aktualna interpretacija našega največjega nacionalnega mita. Zasnovana je bila ob 150. obletnici prve objave Krpana in 18. obletnici samostojne Slovenije, izdal pa jo je Zavod Martin Krpan – razvojni center za turizem, kulturo in ekologijo.

Dr. Milan Jazbec je vodja Sektorja za načrtovanje politik in raziskave na Ministrstvu za zunanje zadeve in nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Predgovor je napisal državnik in starosta slovenske politike dr. France Bučar, zagovor profesorica književnosti dr. Helga Glušič, izjave ob izidu knjige pa so prispevali tudi številni gospodarstveniki, kulturniki in šolniki. Likovno opremo je dodal akademski slikar Peter Ciuha.

Zagotovo vsi poznamo zgodbo o Martinu Krpanu. … Nosil je od morja na svoji kobilici angleško sol.  Na Vrh pri Sveti Trojici so ga s kočijo iz cesarskega dvora prišli iskat, da bi na Dunaju Brdavsa premagal, ki je že tolikim smrt storil – celo cesarjevemu sinu …

Ni pomembno ali je  Martin Krpan resnična, torej zgodovinska osebnost, ali pa je literarno umetniška stvaritev. Pomembno je, da je imel vrsto lastnosti, ki bi jih moral imeti vsak od nas, še zlasti pa diplomati, ki z uporabo modrosti in takta urejajo meddržavne odnose.

Knjiga odpira nov pogled na simbol slovenske preprostosti, poguma, moči, hvaležnosti in iznajdljivosti. Martinu Krpanu ni manjkalo taktnosti, prilagodljivosti, previdnosti. Z malo govorjenja in posrednim sporočilom je povedal več in bolje, kot če bi govoril na dolgo in široko. Znal se je veseliti in biti ponosen na svoja dela. Ni poznal vzvišenosti, oholosti in prevzetnosti. Imel je rad naravo in je živel v sožitju z njo. Bil je junak in ne zaslužkar. Znal je v pravem trenutku polaskati, spoštoval je protokol, poznal je maniro, saj se je pražnje oblekel, da ga pred cesarjem ne bi bilo sram. Ni mu manjkalo modrosti, še zlasti ljudske, imel je dober spomin, znal je biti previden. Tudi z gorjačo je bil prijazen, znal je ostati realen. Rad je imel svoj dom, saj je nanj pomisli celo med bojem z Brdavsom …

Kot je zapisal dr.France Bučar, je knjiga učbenik diplomacije. Demeter Bitenc pa je presodil, da bi knjigo moral vsakdo imeti na nočni omarici. Zagotovo pa bi jo moralo prebrati čim več bralcev, da bi se jim odprl nov pogled na simbol slovenske preprostosti, poguma, moči, hvaležnosti in iznajdljivosti.

3.2.2010
MARE CESTNIK: MOTNJE V RAJU

Nekaterim ljudem se imena res prilegajo. Ponudijo krasno iztočnico, da lahko o njih poveš tisto, kar jih določa. Kar zadeva Mareta, je to gotovo cesta. Cesta je tista, po kateri odide, da pride drugam, da tam išče stranpoti, neizhojene poti in se druži z neobičajnimi ljudmi. Cesta ga tudi vrne, da zapiše poti in dobimo Hišo za goste, Nasmej se mi s poševnimi očmi, Samotarjeva oblačila in nazadnje izvemo še za Motnje v raju. Mu je všeč ali ne, Mare je najbolj znan in priljubljen prav po potopisih.

Na večeru v žalski knjižnici se je z njim pogovarjala Lidija Petek, urednica založbe Didakta, kjer je potopis izšel. Povedala sta, da se njegovi teksti poigravajo s čutnostjo, duhovitostjo in kritičnostjo, takšen pa je Mare tudi sicer, kadar klepeta na obisku ob čaju. V dvajsetih zgodbah nas popelje od Tihomorskih Cookovih otokov prek Jugovzhodne Azije in Sri Lanke čez Atlantik v ZDA, od tam pa še na Češko in v države bivše Jugoslavije.

Po kratkem pogovoru z urednico je avtor ob posnetkih s potovanj prebral nekaj odlomkov iz najnovejše knjige, ki so jo obiskovalci lahko kupili po občutno nižji ceni.

2.2.2010
ERIKA VOUK: RUBIN IN KITARA

V tednu pred kulturnim praznikom smo v knjižnici v sodelovanju z Založbo Pivec gostili Eriko Vouk, pesnico in prevajalko, dobitnico Glazerjeve listine (1997), Jenkove (2002) in Veronikine nagrade (2003), vitezinjo poezije 2002,  ki živi in dela v Mariboru in Boštjana Narata, filozofa in glasbenika, vodjo skupine Katalena, ki v letu 2010 pripravlja svoj solo prvenec Strah je odveč.
Njun pesniško-glasbeni nastop je bil prefinjen preplet poezije zadnje zbirke Erike Vouk Rubin in avtorsko kitarske glasbe Boštjana Narata. Poezija Erike Vouk obsega sedem pesniških zbirk, ki v sebi čudovito združujejo končnost in neskončnost, Boštjana Narata pa odlikuje izčiščen glasbeni izraz in specifična avtorska poetika. Večer je izpolnil obljube gostiteljev  „Je vse in več. Je ognjemet spomina.“(Erika Vouk: Muzej, pesniška zbirka Opis slike).

14.1.2010
JAMARSKI KLUB ČRNI GALEB PREBOLD

V naši knjižnici so se predstavili Črni galebi, jamarski klub iz Prebolda. Ob svojem 40-letnem delovanju so izdali zbornik z naslovom Črni galebi pišejo…: 40 let. Začeli so z  obiskovanjem jam na področju Spodnje Savinjske doline leta 1969, nadaljevali z raziskovanjem jam po Sloveniji, po ozemlju nekdanje Jugoslavije, odpravili pa so se tudi na nekaj mednarodnih odprav. Izstopajo raziskovanja po Južni Ameriki, in sicer na otočju Galapagos, na karibskem otoku San Andres, v Ekvadorju in Kolumbiji. Kar trikrat pa so se odpravili tudi v Azijo, na Filipine.

Posebno mesto za Črne galebe ima Snežna jama na Raduhi. Za ta jamski kraški alpski biser skrbijo uspešno že 20 let, glas o njeni lepoti pa se širi po vsem svetu. 40 let dela, razvoja in organiziranega raziskovanja so dala pomembno sliko kraških razmer na vseh omenjenih področjih in obogatila kataster Jamarske zveze Slovenije z novo odkritimi jamskimi objekti. Že tako prijeten večer je s svojimi pesmimi popestrila Magda Šalamon, ki je bila tudi povezovalka večera.

12.1.2010
SPOZNAVANJE PTIČJEGA SVETA HIMALAJE

S prvo prireditvijo v letu 2010 so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec navdušili vse, ki jih zanima ptičji svet. Povabili so namreč Rudolfa Tekavčiča, predsednika Društva  za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). S pomočjo diapozitivov je številnim prisotnim približal Himalajo, še zlasti njene ptičje prebivalce. Ptice, še zlasti tiste pri nas nikoli videne, so vzbujale radovednost in občudovanje. Med obiskovalci je bil tudi Tone Škarja, legenda slovenskega alpinizma, ki je bil sopotnik tokratnemu predavatelju na poti v Himalajo.

Rudolf Tekavčič je predstavil omenjeno društvo, ki  je ena najstarejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1979, danes šteje več kot 1000 članov. DOPPS je vodilna naravovarstvena nevladna organizacija v državi, ki združuje ljubitelje ptic in narave po vsej Sloveniji. Leta 2001 so prejeli naziv društva, ki deluje v javnem interesu varovanja narave. Namen društva je varovanje ptic in njihovih habitatov, kar uresničujejo z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, izdajateljstvom, popularizacijo in sodelovanjem. Njihovo pomembno poslanstvo pa je zagotovo  tudi pravilna skrb za ptice v tem hladnem zimskem času.

Deli vsebino na facebook-u...

Napiši komentar!

*