Domov » Arhiv prireditev Žalec 2009

Arhiv prireditev Medobčinske splošne knjižnice Žalec v letu 2009

1 januar 2009 Brez komentarja

17.12.2009
S ČAJEM IN KNJIGO – knjigarna Mladinske knjige Trgovine v Žalcu

Noben čaj se ne spije tako vroč, kot se skuha, se pa marsikatera knjiga prebere še vroča in sveža. V knjigarni Mladinske knjige v Žalcu smo osem let vsak tretji četrtek v mesecu ohlajali čaj in se pogovarjali o vročih knjigah. Pogovori so bili namenjeni starejšim, da bi znali mlajšim ponuditi dobro knjigo, sebi pa izbrati vredno branje.

Letošnje muhasto in revno leto nam je ta srečanja skoraj speljalo. A vendar promocija branja ne more biti odvisna le od denarja. Zato smo se v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v sodelovanju z Mladinsko knjigo Trgovino v Žalcu odločili, da bomo mesečna srečanja pripravljali še naprej, predvsem z dobro voljo. Še vedno bodo vsak tretji četrtek v mesecu ob 10. uri v prostorih knjigarne v Žalcu.

Na prvem srečanju v tej sezoni smo se dogovorili za program. Vsak mesec bomo predstavili pomembnega, ustvarjalnega Slovenca ali Slovenko, predstavili nekaj knjižnih novosti, na koncu pa namenili še »pet minut za boljši jezik«.

Kdor želi prejemati vabila, naj sporoči svoj naslov v knjižnico ali knjigarno v Žalcu.

Dobrodošel je vsak.

3.12.2009
TA VESELI DAN KULTURE 2009

Ta veseli dan kulture praznujemo 3.decembra, na rojstni dan našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Ta dan kulturne ustanove na široko odprejo svoja vrata in brezplačno ponujajo številne prireditve. V Medobčinsko splošno knjižnico je ta dan vabilo povabilo za večer z Ivanom Sivcem. Le kdo ga  ne pozna? Nekateri  prebirajo njegove knjige, doslej jih je napisal že 97, drugi poslušajo njegove tekste, ki jih je že več kot 2000.  Nekatere pesmi poznamo vsi, pa morda niti ne vemo, da jih je podpisal prav on. Ena takšnih je zagotovo Ciganska kri, ki jo prepeva Oto Pestner, pa Žametne vrtnice, o katerih poje Boris Kopitar, tudi pod besedilom pesmi Cveteli so beli kostanji, za katero sta glasbo dodala Vilko in Slavko Avsenik,  se je podpisal in še bi lahko naštevali. Pisatelj je s svojo živo pripovedjo, ki ji je dodal kar nekaj anekdot, navdušil  številne obiskovalce v knjižnici. Z zanimanjem so prisluhnili življenjski  zgodbi  Franceta Prešerna, ki jo Ivan Sivec pozna do potankosti. Leta in leta je preučeval njegovo življenje in delo ter o tem napisal knjigo Ribčev dohtar, ki je bila osrednja tema pogovora v žalski knjižnici, ki ga je vodil novinar Tone Vrabl. Ivan Sivec je omenil tudi Slavka Avsenika in njegov jubilej, saj je prav iz Avsenikove glasbe magistriral. Za dodatno prijetno razpoloženje je poskrbel tudi Duet Biser s prijatelji, za poseben spomin na ta dan pa Tiskarna Jožefa Blaznika Društva kulturnih dejavnosti Vagant iz Kranja z odtisom Zdravljice.
Obiskovalci so si bili enotni, da so preživeli lep večer, v katerega jih je z uvodnim pozdravom popeljala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, in da so primerno počastili spomin na velikega pesnika, ki za časa življenja, žal, ni bil cenjen in priznan, kot bi zaslužil.

 

3.12.2009
PRVO SREČANJE BRALNEGA KROŽKA BEREMO Z MANCO KOŠIR V NOVI SEZONI

Na Ta veseli dan kulture je bilo v čitalnici knjižnice v Žalcu prvo srečanje članov

bralnega krožka Beremo z Manco Košir. Še vedno je dosti tistih, ki prvič slišijo, da se bralna srečanja, katerih pobudnica je Manca Košir, povsod po Sloveniji imenujejo enako. Nemalokrat so razočarani, ko ugotovijo, da Mance ne bo, čeprav »piše, da beremo z njo«. V lanski sezoni branja smo Manco povabili na zadnje srečanje, na katerem so bili prisotni tudi drugi obiskovalci. Tako bo najbrž tudi v novi sezoni.

Bralna srečanja so namenjena odraslim vseh starosti. Vsak je učenec in učitelj hkrati, vsako mnenje spoštujemo. Način dela je drugačen kot v šoli, ocenjevanja ni, je pa kakšen športni dan (srečanje pod lipo, npr.) in tudi malica je vedno (sladka, se ve). Skupaj oblikujemo, kaj bomo brali, o čem se bomo pogovarjali.

Bralna srečanja so ena od promocij branja v knjižnici. Organizirana so v sodelovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze v Žalcu. Tudi v novi sezoni bo mentorica srečanj Biserka Neuholt iz univerze, moderatorka pogovorov pa Irena Štusej iz knjižnice v Žalcu.
Oblikovali smo program srečanj do junija 2010:

7. januar – pogovor o knjigah z bralnega seznama, ki so ga prejeli na zaključku lanske sezone

4. februar – »srečanje v prazničnih gvantih«, v katerih bomo recitirali, peli ali kako drugače nastopali.

4. marec – dekle, ženska, žena, mati, ljubica v mesecu, ko prihaja pomlad, ko se nekoliko drugače pogledujemo kot sicer…

1. april –  dan za laži, ki ga bomo dobro »porabili« tudi mi, se pogovarjali, kakšne so na ta dan špičili v preteklosti, se pogovarjali o humorju, se spomnili Ježka

6. maj –    ljubezen, mladost s spominom na Tita in Dan mladosti, melanholično obujanje spominov na pretekli čas

3. junij – zaključno srečanje na Svetini, predstavitev in pogovor o Almi Karlin

Priporočeno branje za vsako srečanje bo pripravljeno na prejšnjem srečanju.

Vabimo še koga, predvsem pa…naj se nam pridruži še kakšen moški.

VESELI DECEMBER 2009

Vsak torek v veselem decembru so lahko otroci prisluhnili pravljicam pod novoletno jelko.

V torek, 1.12.2009, je bilo na prvi pravljični uri ob novoletni jelki več kot 30 otrok. Z velikim zanimanjem so poslušali pravljico o jelenčku Rudolfu in njegovem rdečem nosku.
Pravljico je pripravila Irena Verbič.

 

19.11.2009
SAVINOVE OPERE: Borut Smrekar

Ena izmed zadnjih prireditev v Savinovem letu 2009 se je odvijala tudi v naši knjižnici. Ob izidu zgoščenke s skladateljevo opero Lepa Vida smo v knjižnici, v sodelovanju z ZKŠT Žalec, gostili izjemno zanimivega predavatelja dr. Boruta Smrekarja, ki je predaval o Savinovih operah.

Slovenski dirigent Borut Smrekar je deloval kot asistent s področja dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, med leti 1998 in 2005 kot direktor in umetniški vodja opere v Ljubljani, zdaj pa pomočnik upravnice v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Od leta 1998 je tudi honorarni predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete za harmonsko-oblikovno analizo.

Predavatelj je še enkrat poudaril, da Slovenci premalo poznamo in cenimo operni opus Rista Savina, ki je po obsegu in kakovosti eden najpomembnejših v slovenski glasbeni literaturi.

Jurčičevo Lepo Vido je Risto Savin spoznal že kot dijak v Ljubljani. Resneje pa se je z njo začel ukvarjati kasneje v Varaždinu. Sam je izdelal scenarij, libreto v nemščini pa mu je napisal Rihard Batka. Ljubljančani so z navdušenjem sprejeli novo opero decembra 1908. Med leti 1912-14 se je Savin lotil predelave opere. Pisec Savinove monografije Dragotin Cvetko je zapisal, da Lepa Vida zaradi teksta ni tako uspela, kot bi mogla po svoji glasbeni vrednosti in moderni, idejno napredni glasbeni koncepciji.

 

10.11.2009
POTOPISNO PREDAVANJE: Tomaž Majcen: Egipt malo drugače (neturistično)

Čisto blizu, pa vendar čisto drug svet.
Egipt je skrivnostna in stara dežela polna nasprotij, čarobna dežela, kjer se sanje zrcalijo v resničnosti, biser, ki se sveti edinstveno in drugače.
Je dežela presežkov – prva, najstarejša, najbolj odmaknjena, najlepša…….. zazremo se lahko v njeno zgodovino in kulturo, odsevamo v lesku in žaru sedanjosti, toplini njenih ljudi, vročemu soncu in zaslepljujoči lepoti njenih pokrajin.

Tomaž Majcen nas je skozi besedo, fotografijo in glasbo popeljal po biserih skrivnostne in stare dežele, ki jo je obiskal skupaj s čudovito popotno druščino; ženo in dvema najstniškima hčerkama in prav zaradi slednjih, so njihove poti polne zabave in nepozabnih doživetij.

Skupaj smo se sprehodili po  kairskem smetišču, poklepetali z ljudmi, ki živijo na pokopališču, se predali nočnemu odkrivanju najrevnejšega dela Asuana in še mnogo več.
Pridružili smo se mu torej pri sprehodu po faraonski deželi in skupaj z njim doživeli svet na drugi strani planeta.

 

9.11.2009
DOBRODELNA AKCIJA ZA OTROKE YUNNANA Z RAZSTAVO AMATERSKIH FOTOGRAFIJ PETRA ZUPANCA

kontakt: Peter Zupanc , telefon: 031 635 200, elektronska pošta: zupanc.ah@gmail.com

Celjski filmski kritik, pisatelj in vodja programa Mestnega kina Metropol Peter Zupanc je fotografije posnel med obiski v okolici jezera Luguhu v kitajski provinci Yunnan, kjer  revne razmere otrokom onemogočajo izobraževanje in jih obsojajo na dokončno revščino. Že 90 EUR zadostuje za letno šolanje enega otroka, to je toliko, kolikor tam zaslužijo ljudje v celem letu. Gre za manjšine, najbolj pogoste so Mosou, Pumi in Yi, ki jih je obiskal s prostovoljci kitajske nevladne organizacije, ki skrbi za približno 340 domačij na tem področju. Na ta način želi omogočiti znanje generacijam, ki bodo morale poiskati kompromis med „nasilnim vdorom napredka“ ter ohranjanjem tradicije.

Andreja Hutinski

3.11.2009
PREDSTAVITEV KNJIGE:
O Martinu, moštu, goski in vinu
V torek, 3. listopada, na večer prvih snežink v letošnji zimi, smo pripravili predstavitev knjige O Martinu, moštu, goski in vinu.  Avtorju Andreju  Fricu, kuharju, kulinariku, pisatelju in pesniku, je bolezen preprečila prisotnost na večeru, zato sta knjigo predstavila Miran Gracer, direktor Založbe Grafika Gracer iz Celja, in Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec.  Knjiga je zanimivo branje za vinogradnike, vinarje, gurmane, kuharje, kulinarike … V njej so odlični recepti za pripravo slastnih jedi iz perutnine, ne manjkajo tudi recepti jedi, ki so se nekdaj pripravljale po pokrajinah Slovenije. Recepti so napisani enostavno, tako da se priprave jedi lahko loti vsaka gospodinja ali ljubitelj kulinarike. Zanimivo je tudi vpletanje pregovor in pesmi o vinu, ne manjkajo pa zapisi o svetniku Martinu, vinogradništvu, kletarjenju, vrstah grozdja in vina …

Prisotni so uživali tudi ob odličnem glasbenem »desertu«, ki sta ga pripravila Viki Ašič, st. in Andrej Bremec. Oživljala sta slovenske ljudske pesmi, pri Slomškovi En hribček bom kupil so zapeli tudi obiskovalci. Za kulinarični užitek so poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Žalec, za razvajanje brbončic  z odličnim moštom pa vinogradnik Silvester Marič.

Jolanda Železnik je srečanje popestrila z branjem Pavčkove poezije, saj sta Tone Pavček in Andrej Fric soseda v dolini Dragonje in se nemalokrat srečata in okušata svoj pridelek. Prebrala je nekaj ugank ter  legendo, od kod izhaja, da je nekdo »pijan kot krava«.  Spomnila je tudi na nekatere običaje, ki so vezani na martinovanje, in prebrala nekaj misli in pregovorov o vinu, kot je tale židovski: Če človek pije malo, je dober kot ovca, če pije malo več, postane hraber kot lev, če prekorači mejo, je okruten kot tiger, če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu in nazadnje napravi iz sebe še opico.

 

27.10.2009
PRAVLJIČNA URA: Noč čarovnic

Več kot 30 otrok je prisluhnilo pravljici o pajku Feliksu. V njegovo mrežo se je ujela muha enodnevnica. Ko je pajek Feliks čakal, da se bo muha nehala upirati, sta klepetala. Feliks je povedal, da se grozno boji žab, muha enodnevnica pa se ne boji nikogar. Feliksa je prelisičila in mu  ušla, ko je malo zrahljal mrežo. Ko jo je vprašal, v čem je skrivnost njenega poguma, mu je povedala, da mora izkoristiti svoj dan, kajti živi samo en dan. Mali in malo večji otroci so si  s pomočjo pravljičarke, sestric in staršev izdelali vsak svojega pajka. Obesili so si ga okrog vratu in skupaj z njim odšli domov, da se pripravijo na noč čarovnic.

 

20.10.2009
KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE

V četrtek, 22. oktobra 2009, smo v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec povabili stanovalce Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. V okviru prostovoljnega dela, ki se odvija v obliki bralnih uric, smo organizirali  pristno in iskreno srečanje, ki ga je vodila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, in so se ga poleg velikega števila stanovalcev udeležili tudi drugi obiskovalci in prijatelji knjižnice.  

Svoje delo v domu so na kratko predstavile bralke prostovoljke, in sicer:  Anka Krčmar, ki že nekaj let  dvakrat mesečno razveseljuje stanovalce Doma Nine Pokorn, Laura Jelen, ki enkrat mesečno obiskuje stanovalce Doma upokojencev Polzela, in Valerija Jerman, ki prav tako enkrat mesečno obišče varovance Našega doma na Vranskem.

Stanovalci so se izkazali tudi kot spretni ustvarjalci, katerih ročna dela so bila ob tej priložnosti razstavljena v knjižnici, nekateri izmed njih pa so zbrali pogum in se predstavili tudi kot pesniki in pevci.

Za prijetno vzdušje so poskrbeli tudi otroci Vrtca Žalec I in Pevke treh vasi  Občine Žalec. Njihovi glasovi so prebudili glasove obiskovalcev, ki so zraven veselo zapeli.

Stanovalci vseh treh domov niso skrivali veselega razpoloženja in hvaležnosti – tudi sponzorjem, ki so omogočili, da so vsi dobili  skromna darilca: Banki Celje, d.d., Zavarovalnici Triglav, d.d. in podjetju CaffeTropic Žalec, d.o.o.

Srečanje je razodelo, da KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE.

Udeleženci smo si obljubili, da se prihodnje leto spet snidemo.

 

20.10.2009
PSIHOTERAPIJA – POTREBA IN IZZIV

V okviru Slovenskega inštituta za psihoterapijo je v začetku leta 2009 začel delovati Center za psihoterapijo Celje. Njegovi predstavnici, strokovna vodja Damjana Voglar in operativna vodja Ljudmila Brezigar, obe psihoterapevtki, sta uvodoma pojasnili pojem psihoterapija, ki v dobesednem prevodu pomeni zdravljenje duše. Gre za široko paleto različnih postopkov zdravljenja psihičnih motenj in bolezni kot na primer realitetna terapija, družinska terapija, integrativna psihoterapija, globinsko psihološka psihoterapija, gibalno-plesna terapija, psihodrama, … Psihoterapevt je usposobljen, da nam pomaga začutiti, obvladovati in primerno izražati čustva ter spremeniti manj funkcionalna vedenja. Oseba, ki se vključi v takšno zdravljenje, mora biti pripravljena, da razišče svoje življenje in se ob tem sooči tudi s stvarmi, ki ji vzbujajo nelagodje. Uspešna psihoterapija prispeva k dvigu kakovosti posameznikovega življenja in njegove okolice.

Andreja Hutinski

13.10.2009
ŠRILANKA – potopisno predavanje s Francijem Horvatom

Popotnika, fotografa in pripovedovalca Francija Horvata ni potrebno posebej predstavljati, saj je bil gost naše knjižnice že kar nekajkrat. Vsakič, seveda, z drugo destinacijo. Tokrat  je številnim obiskovalcem predstavil Šrilanko, izvirno Sri Lanko ali Cejlon, kot se je državici nekdaj reklo.

Šrilanka je tropska otoška država na obali indijske podceline, marsikomu dokaj neznana. Kot pridelovalka čaja je najbrž poznana vsem, vse ostalo pa je Franci Horvat nanizal ob diapozitivih, kjer je bilo možno videti tudi njegovo družino, ki ga je spremljala.

Njegovo predavanje smo umestili v okvir delovanja točke vseživljenjskega učenja, ki je tudi v žalski knjižnici, seveda, pod okriljem Centra vseživljenjskega učenja Savinjska.

 

22.9.2009
POT DO ZDRAVJA Z ZELIŠČI, ČAJI IN ZELIŠČNIMI NAPITKI: Fanika Burjan

V torek, 22.9.2009, je bila z nami zeliščarica Fanika Burjan. Veliko novega smo izvedeli o nabiranju in sušenju zdravilnih zelišč ter o pripravi čajev in izvlečkov. Fanika je poseben poudarek namenila skrbi za okolje in odnosu do narave. Ljudje vse prepogosto iz gozdov in s travnikov odnašamo vse, kar se da odnesti, zato se zaman čudimo, da nekaterih rastlin skoraj ni več npr.tavžentroža je že skoraj izginila. Med obiskovalci je bila še zlasti vesela skupine učencev iz osnovne šole Šempeter. Ob koncu druženja nam je postregla z izvrstnim čajem in sadnim kruhom.

 

17.9.2009
V SPOMIN PAULU PARINU

Paul Parin, zdravnik, psihoanalitik, mirovnik, pisatelj, bi 20.septembra dopolnil 93 let. Žal se je njegova življenjska pot končala 18.maja letos. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo  na spominskem večeru, ki je bil v četrtek, 17.septembra, spomin nanj počastili s sliko, besedo, priložnostno razstavo in glasbo.

Paul Parin se je rodil v Sloveniji v Novem Kloštru pri Polzeli.  Njegov oče je bil iz izredno bogate judovske družine, ki se je v drugi polovici  19.stoletja naselila v Trstu in ustanovila uvozno družbo za kavo. Z delom premoženja so  kupili graščino Novi Klošter, kjer je Paul Parin preživel otroštvo in deštvo. Ta pogumni in dosledni človek se je po sili razmer že zelo zgodaj soočil s svojo »judovsko usodo« in morda je tudi to pripomoglo k temu, da se je kasneje razvil v zdravnika in psihoanalitika svetovnega slovesa. V svojih zrelih letih pa se je izkazal tudi kot nadarjen literat.

Po otroških letih v Novem Kloštru je obiskoval gimnazijo v Gradcu od koder je moral odditi po priključitvi Avstrije Nemčiji. V Švici, kjer je študiral medicino, je spoznal svojo ženo Goldy, ki ga je spremljala dolga leta, in sicer na življenjski in poklicni poti. Leta 1943 sta se oba odpravila kot zdravnika prostovoljca med partizane v Jugoslavijo, kjer sta ostala dve leti. Leta 1946 sta se naselila v Zurichu, se posvetila študiju nevrologije in psihoanalize ter odprla psihoanalitično prakso.

Leta 1986 je Paul Parin dobil literarno nagrado Ericha Frieda. Pet let zatem je dobil od Nemške akademije za jezik in prozo nagrado Siegmunda Freuda za znanstveno delo, dve leti kasneje pa tudi prestižno dunajsko nagrado z istim imenom. 1995 pa mu je celovška univerza podelila častni doktorat.  Tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je primerno počastila in imenovala kot častnega člana, in sicer tako zaradi njegovega svetovno priznanega znenstvenega dela kot tudi zaradi njegovih nikoli povsem pretrganih vezi s Slovenijo in simpatij do nje.

Paul Parin (nekoč je zase dejal, da ga pri življenju drži samo še radovednost do ljudi), je dejal, da je prebivalec sveta. Ni čutil nobene potrebe izjasnjevati se nacionalno. Več kot 50 let je živel z istim pogledom za Züriško jezero, v elegantni meščanski stavbi na samem bregu zuriškega jezera, katerega samo hodnik se po površini lahko kosa z manjšo garsonjero.

3.9.2009
FILATELISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC SE PREDSTAVI

Četrtkov večer je bil v naši knjižnici filatelistično obarvan. Predstavilo se je namreč Filatelistično društvo Žalec. Kratek pregled in vpogled v delovanje društva je podal predsednik Vencelj Ferant. Poleg tega, da vodi žalsko društvo je zadnje štiri mandate tudi stalni član vodstva FZS (Filatelistična zveza Slovenije), od letošnjega leta tudi nacionalni sodnik in komisar za mednarodne razstave, hkrati pa tudi uspešen razstavljavec, ki se še vedno ponaša z edino zlato medaljo doseženo na razstavah svetovnega ranga, prejeto 2006 v Washingtonu.

Članstvo se v zadnjem desetletju vseskozi giblje okoli številke 70. Njihova želja pa je, da bi se le-to okrepilo in seveda tudi pomladilo.

1.9.2009
PREDSTAVITEV KNJIGE: Vigred se povrne

Letošnji 1. september je bil pomemben dan. Ne samo zaradi začetka novega šolskega leta, temveč tudi zaradi tega, ker smo na ta dan obeležili 70 let začetka druge svetovne vojne. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec pa smo na ta dan s predstavitvijo knjige Vigred se povrne : druga svetovna vojna na Celjskem, poleg tega počastili tudi praznik Občine Žalec.

Z avtorjem knjige dr. Tonetom Kregarjem in avtorjema dodatnega besedila Janezom Ivom Grobelnikom in Frantom Komelom se je pogovarjal Marijan Turičnik, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec.

Knjiga se časovno omejuje na obdobje 1941 do 1945, geografsko pa na širšo celjsko regijo, ampak ne strogo. Zaradi lažjega razumevanja so na začetku osvetljeni nekateri vidiki življenja pred izbruhom svetovne morije na slovenskih tleh. Prav tako avtor tudi opozori na dogodke, ki so se zgodili neposredno po osvoboditvi in ki so v veliki meri nadaljevanje, rezultat in posledica vojnega dogajanja. Na koncu knjige je prvič objavljen seznam doslej znanih žrtev druge svetovne vojne in žrtev povojnih pobojev, seznam ljudi s Celjskega, kot ga vodi Inštitut za novejšo zgodovino. Številka je visoka, nekaj manj kot 10 tisoč padlih in pobitih.

Avtor pravi, da je Knjiga Vigred se povrne namenjena ohranjanju spomina na vse tiste, ki se niso uklonili tujemu zavojevalcu pa tudi vsem našim prednikom, ki jih je proti njihovi volji vsrkal vrtinec zgodovine ter jih postavil pred preizkušnje in odločitve, kakršne si je danes težko predstavljati, jih razumeti in o njih soditi.

Ob spremljavi harmonike so obiskovalci radi zapeli stare partizanske pesmi, ki so že skoraj ponarodele.

25.8.2009
KUŠTRA IN ŠTUMFA V ŽALSKI KNJIŽNICI

V torek, 25.8.2009, smo se preselili v deželo pravljic in svet domišljije. Zanimivo je bilo tako za male kot za velike obiskovalce, saj sta bili z nami na pravljični uri čarovnici Kuštra in Štumfa.
Kuštra in Štumfa sta prav posebni čarovnici, ki vedno kaj ušpičita. Šnofanje in firbcanje je njuno najljubše opravilo.
Znata pa tudi čarati! Najraje čarata Ciper Coper medenjake in Čarmelado. Ker se v šoli dolgočasita, raje čarata sami. Zaradi tega se njune coprnije ponavadi ne posrečijo. Ampak s pomočjo otrok, čarobnega plesa in čarobnih besed….. Čirule čarule, hosku pokus, sim salabim, v čarmelado in čokolado te spremenim…. jima je čaranje naposled le uspelo.

Vsi otroci pa so za pomoč pri čaranju bili nagrajeni s čarmelado in čokolado.

 

10.7.2009 -11.7..2009
SAVINOVA NOČ

 

Savinova noč
Lucija Cestnik, I. OŠ Žalec


Savinova noč

Neža Pogačar, 1. razred OŠ Šempeter

Savinova noč
N
ika Bedek, OŠ Polzela

9.6.2009
S HORNOM NA ANTARKTIKO

„Pluti je nujno, živeti pa ne“, je veljalo že v antiki.

V torek, 9.6.2009, smo prisluhnili potopisnemu predavanju Pavla Martonošija, rojenega Celjana, ki se je kot član posadke pridružil prvi slovenski navtični odpravi z ladjo Horn na Antarktiko. Med ostalimi podvigi je kot kuhar v ekipi spremljal Martina Strela, ko je preplaval 4600 km Rumene reke ter se z Vikijem Grošljem odpravil do vznožja Everesta in v Nepal. Peta etapa sicer tri leta dolgega potovanja, ki se je pričela v Rio de Janeiru, je imela cilj obpluti zloglasni rt Horn, ki obkrožen z neštetimi nazobčanimi čermi in pokrit z gosto sivo kopreno v neurju in ob visokem morju mornarjem ledeni žile. Z zasidranjem v krater  vulkanskega otoka Deception Island na Antarktiki so se dotaknili južnega tečaja, nakar se je začela pot nazaj.

vir: www.revijakapital.com

 

8.6.2009
VEČER RIME IN GLOBINE

Na večer polne lune, 8. junija 2009, si je Medobčinska splošna knjižnica Žalec zamislila večer rime in globine, na katerem se predstavijo pesniki z delčkom svojega ustvarjanja. Vreme je bilo dovolj ugodno, da so lahko večer pripravili na prostem, pri lipi na zelenici pred knjižnico.
Obiskovalce in nastopajoče je pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, ki je kasneje interpretirala pesmi Marka Repnika.

To je bil že drugi večer poezije, prvi je bil namreč junija lani.. Letos so ga združili še s plesom in likovno umetnostjo. Poezija največkrat izpoveduje ljubezen in pripadnost, zato je s tangom, strastnim plesom, v tesni povezavi. Večer sta s plesnimi koraki tanga začela plesalca Maja Dvoršek in Gregor Grajzler, njun ples je spremljal dogajanje skozi večer, ki ga je povezovala Irena Štusej. Pod lipo je svoje platno postavil likovni umetnik Stanislav Petrovič – Čonč iz Celja, ki je ves večer ustvarjal vzdušje prireditve.

Na večeru poezije so se predstavile štiri književne revije, ki nudijo prostor literarnim ustvarjalcem; Lirikon je predstavil urednik Zoran Pevec, OtočjeO. Mare Cestnik, pesniški portal Pesem.si Gregor Grešak in revijo Vpogled Dani Bedrač. V nadaljevanju so se predstavili pesniki, ki svoja dela objavljajo v omenjenih revijah: Andreja Hutinski, Laura Jelen, Andrej Steničnik, Anka Krčmar, Nuša Ilovar, Marko Repnik, Mare Cestnik, Rastislav Knez, Rok Komel, Ivica Cvikl, Matej Vovk, Zoran Pevec,  Gregor Grešak in Slavica Tesovnik.

Ko so bakle na zelenici dogorele, je bilo tudi uradnega dela večera konec. Likovni umetnik Čonč je predstavil svoje delo, ki ga bodo na dražbi Rotary kluba Celje prodali in izkupiček namenili v dobrodelne namene. Večer se je nadaljeval z druženjem ob jagodah, pijači in polni luni še dolgo v noč.

 

4.6.2009
TELO GOVORI ALI ZDRAVJE JE V NAŠIH ROKAH: Helena Bizjak

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo gostili gospo Heleno Bizjak, avtorico knjige Telo govori ali Zdravje je v naših rokah in nogah. Gospa Bizjak  je med prvimi v Sloveniji začela proučevati refleksno masažo stopal in dlani. Zato pravi, da je lahko vsakdo izmed nas sam svoj zdravnik. Najstarejša prva pomoč je masaža stopal. Uporabljali so jo že pred tisoč leti na Kitajskem, v Indiji, v Egiptu in tudi Hebrejci kot del obreda. Na vzhodu menijo, da je vsak posameznik enkraten in neponovljiv. Zato ne obstaja bolezen le bolnik. Zdravljenje je celostno, zdravi se telo in psiha. Pravzaprav zdravnik ali terapevt bolniku le pomaga, da se začne njegova energija po telesu nemoteno pretakati. Gospa Helena Bizjak nam je predstavila nekaj praktičnih načinov, kako pomagamo svojemu bližnjemu ali samim sebi. Predvsem pa nam je predstavila najenostavnejšo izmed metod zdravljenja, to je masažo stopal.

2.6.2009
AJDA KALAN O SLOVENSKEM JEZIKU V MEDIJIH

Kamorkoli gremo, se radi lepo oblečemo. Uredimo se tudi sicer; lase, obraz, tudi dišimo precej radi. Vendar se vedno in povsod najbrž ne zavedamo, da nas ne obleče le obleka, temveč tudi jezik, naš govor. Ustrezati mora podobi prav tako kot čevlji, torbica, kravata ali nogavice.

Jezik se učimo hote, nekaj pa tudi nehote. Pomislimo, koliko besednih zvez nam ostane v ušesu iz reklam, ki jih slišimo. Kolikokrat jih spontano uporabimo v povsem drugih situacijah, kot so bile prvotno uporabljene. Medijski jezik odmeva vsenaokrog. Zato ni nepomembno, kakšen je in kako ga slišimo.

Obiskovalci so ta večer prišli poslušati prav to, kakšen je slovenski jezik v medijih. O njem je govorila znana radijska in televizijska voditeljica Ajda Kalan, ki že vrsto let uči radijske govorce lepe in predvsem pravilne rabe slovenskega jezika. Z njo se je pogovarjal novinar Janez Vedenik. Od vseh ugotovitev naj izpostavim le to, da sodobne radijske postaje namenijo več pozornosti temu, kako se za vsako ceno približati poslušalcem, kot  pravilni rabi jezika. Pri tem dostikrat zaidejo v skrajnosti, ki so v širšem medijskem prostoru za zdravo uho nedopustne.

Sicer pa je nekaj malega povedala tudi o tem, kako v radijski hiši preskušajo in pripravljajo bodoče napovedovalce.

 

26.5.2009
PR
AVLJIČNA URA S PIŠČETOM

Pravljične ure v Medobčinski splošni knjižnici Žalec so dobro obiskane. Včasih nas zamika, da bi si zapisali, kaj vse se pogovarjamo, kakšne besede si izmišljamo in čemu se smejemo. Smejejo se tudi starši; malo pripovedovalcem, najbolj pa svojim otročkom, ki v prijetnem vzdušju postanejo klepetavi, navihani, ustvarjalni.

Deklice pridejo kot male princeske; v rožnatih oblekicah, mehkih čeveljcih in s slapovi počesanih las. Fantje so dostojno napravljeni; s kakšnim junakom iz risank na majicah in dostojanstveno držo med  dekleti. V začetku si povemo, kdo ima nove čevlje, kaj so jedli za kosilo, kaj je ati rekel mamici, kdo gre prej spat in podobne malenkosti. Povemo si tudi imena. Včasih kakšno črko vzamemo ali dodamo, a na koncu se vse uredi. Potem je na vrsti pravljica.

Tokrat je bil junak pišček, ki je nestrpno čakal, da mu zraste korenček, da mu poleti zmaj, na koncu je pa želel  zvezdo z neba. Še dobro, da ga je kokoš dobro poučila, da so včasih tudi majhne stvari prav dobre, da ne smemo biti neučakani in od nekoga zahtevati stvari, ki jih ne more narediti, lepe stvari pa naj raje občudujemo v njihovem okolju.

Imeli smo tudi Nino, ki zna skoraj vse otroške pesmice. Kar nekaj smo jih zapeli.

Težko bi pogrešali zadnje torke v mesecu, ko se srečujemo na pravljicah. Najbrž tudi otroci.

21.5.2009
PREDSTAVITEV KNJIGE MARETA CESTNIKA: Postaja

V četrtek, 21. maja, smo v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu  predstavili novo knjigo Mareta Cestnika, zbirko sedmih pripovedi z naslovom Postaja. Pogovor z avtorjem je vodil Marijan Pušavec, tudi sam pisatelj in mojster kratke zgodbe. Dogajanje je z odličnimi besedili in izvirno glasbo popestril  kantavtor in kitarist Martin Ramoveš.

Če mislite, da Mareta Cestnika, njegovo držo in njegovo literarno ustvarjalnost res dobro poznate, se motite. Kajti publicist, prevajalec, kulturniški aktivist in urednik je in v prvi vrsti ostaja pisatelj, zavezan osnovnemu leposlovnemu motivu, ki narekuje – tako preprosto je to! – dobro zgodbo napisati v lepem jeziku.

Vsi, ki smo naredili postanek v knjižnici, smo preživeli zanimiv in razgiban večer.

 

19.5.2009
PREDSTAVITEV KNJIŽNIH NOVITET:
Vsak val je morje in drugi spisi, Svetovni etos

Torkov večer, 19.5.2009, je bil v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v znamenju predstavitve knjižnih novitet. Cenjeni in ugledni gostje Peter Kovačič Peršin, urednik Založbe 2000, Srečko Reher, urednik revije Znamenje, Janko Bohak, psihoterapevt, in pater Ivan Arzenšek, predsednik Društva Znamenje, so po nagovoru direktorice Jolande Železnik predstavili knjigo Vsak val je morje in drugi spisi, katere avtor je Willigis Jäger, in knjigo Svetovni etos, ki jo je podpisal Hans Küng.

Willigis Jäger velja za enega najpomembnejših duhovnih učiteljev v evropskem prostoru. Globoko je zasidran v mistično kontemplativni tradiciji zahodnega krščanstva in si prizadeva za njeno prenovo. V dvanajstletnem treningu zena na Japonskem je izkusil skupne korenine zahodne in vzhodne duhovne tradicije. Njegova knjiga pogovorov Vsak val je morje je pred petimi leti izšla pri Društvu Znamenje v Petrovčah in doživela izjemen odziv slovenskih bralcev. Letos marca je izšla druga, razširjena izdaja, obogatena z avtorjevimi Drugimi spisi, pretežno iz knjige Življenje se nikoli ne konča.

Pri Založbi 2000 pa je izšla knjiga Svetovni etos. Hansu Küngu, koncilskemu teologu, je bila zaradi Vatikanu neljubih stališč odvzeta pravica do poučevanja teologije. Postal je profesor za ekumensko teologijo. Svoj spis o projektu svetovnega etosa sklepa z ugotovitvami: Ni miru med narodi brez miru med religijami. Ni miru med religijami brez dialoga med religijami. Ni dialoga med religijami brez globalnih etičnih standardov.

 

11.5.2009
ZAKLJUČNA PRIREDITEV BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE – SAVINJČANI BEREMO

V ponedeljek, 11. maja 2009, je bila v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec zaključna prireditev bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. V drugi sezoni branja se je vpisalo 165 posameznikov, ki so brali dela iz seznama priporočenih del, ki smo ga pripravili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Gosta večera sta bila Ježkova nagrajenca 2008 Tone Partljič in Adi Smolar.

Na prireditvi je bilo vsaj 150 obiskovalcev. Uvodoma so se iz teme v dvorani slišali verzi Ježkove pesmi Prižgimo luč, v prostoru pa so se prižigale posamezne lučke. Sledil je pozdrav direktorice knjižnice v Žalcu Jolande Železnik. Vodja projekta Savinjčani beremo Irena Štusej je povedala, da je preprosta ljubezen tista, ki nas povede h knjigi, morda zato, ker ne zahtevamo preveč, še najmanj pa tisto, česar nam ne more dati. Zato je bila tudi rdeča nit branja za bralno značko poezija Franeta Milčinskega Ježka Preprosta ljubezen. V pogovoru s pisateljem Tonetom Partljičem in glasbenikom Adijem Smolarjem, ki ga je vodila Irena Štusej, je bilo izpostavljenih nekaj ugotovitev v zvezi z branjem, pisanjem, a tudi duhovitosti, ki zadevajo ustvarjanje obeh gostov.

Presenečenje večera je bila pesem Ne čakaj na maj, ki jo je zapela Nina Trbovšek, zaposlena v knjižnici v Žalcu, in seveda izbor pesmi Adija Smolarja, kjer je lahko dvorana pela z njim v refrenu la, la, la.

Po končani prireditvi so bralci prejeli priznanja s knjižno nagrado in čokoladnega ježka, kot simbol Ježkove poezije.

Zaključno prireditev sMo pripravili v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec.

 

7.5.2009
ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL IN ZAKLJUČEK KVIZA O RISTU SAVINU

V Savinovem letu so na pobudo Medobčinske splošne knjižnice Žalec učenci zadnjega triletja osnovnih šol Spodnje Savinjske doline reševali kviz o Ristu Savinu. Vire za kviz je zbrala in uredila Breda Veber, oblikovala ga je Alja Bratuša. Za sodelovanje so se odločile Osnovna šola Griže, Osnovna šola Petrovče, Osnovna šola Polzela, I. osnovna šola Žalec in II. Osnovna šola Žalec. Med 341 rešitvami so 7. maja 2009 na odprtju razstave likovnih del učencev osnovnih šol v Savinovem likovnem salonu izžrebali deset srečnežev, ki so prejeli čudovite knjižne nagrade, ki sta jih prispevali Mladinska knjiga Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Izžrebanci so: Valentina Lisančič in Žan Jelaš iz OŠ Griže, Jure Cizej in Tina šaver iz OŠ Petrovče, Nika Cestnik in Andreja Potočnik iz OŠ Polzela, Gentiana Bytyči in Davor Jure Požlep iz I. OŠ Žalec ter Sebastjan Tratnik in Matej Prislan iz II. OŠ Žalec.

Reševalci so s pomočjo kviza še bolje spoznali skladatelja domačina Friderika Širca – Rista Savina. Čeprav so imeli na voljo samo en mesec, je bilo rešitev veliko. V šolah, kjer niso utegnili rešiti kviz do predvidenega roka, so zagotovili, da se bodo kviza lotili po počitnicah.

 

6.5.2009
DR. MANCA KOŠIR IN RADOSTNO STARANJE S KNJIGO
Pogovor z gostjo: Irena Štusej

Člani študijskega krožka Beremo z Manco Košir smo se od novembra srečevali enkrat mesečno. Zadnje srečanje smo organizirali kot večer v knjižnici, kamor smo povabili tudi dr. Manco Košir, pobudnico srečevanj po vsej Sloveniji.

Bralni virus, ki ga med Slovence že dvanajst let širi dr. Manca Košir, je dobro okužil tudi posameznike z našega konca. V pogovoru je z iskrivo energijo pripovedovala o pomenu branja, o odnosu do staranja, o razmerjih med moškim in žensko, o pozitivizmu in še o čem.

Posebna gosta sta bila Dušan Kovač, upokojenec, sicer pa študent Visoke strokovne šole za risanje in slikanje, in Fani Robič, vneta zagovornica joge kot zdravega načina življenja. Kovač je ob tej priložnosti razstavil nekaj svojih del iz bogate slikarske zbirke, Robičeva pa je pokazala nekaj značilnih vaj joge.

Na koncu je zbrane pozdravila še mentorica krožka Biserka Neuholt z UPI – Ljudske univerze Žalec, saj so bila srečanja organizirana prav na pobudo univerze, ki je bila tudi pokroviteljica zaključnega srečanja.

Večer se je nadaljeval v živahnem klepetu.

22.4.2009
POTOPISNO PREDAVANJE: Avantura po Indiji in Indoneziji

Janez Matos in Petra Holc, geografa in svetovna popotnika, sta nam v sredo, 22.4.2009, predstavila svojo desetmesečno avanturo po Indiji in Indoneziji.
Po Indiji sta potovala šest mesecev. Prekrižarila sta najjužnejši del Indije, obiskala prelepo divjino Zahodnih Gatov, iskala templje med skalami Hampija, opazovala hindujski sveti festival v Gokarni in se izgubljala med zasneženimi očaki Himalaje.
V Indoneziji pa sta preživela štiri neverjetne mesece: zasledovala sta orangutane po gozdnatem Borneu, bežala pred podivjanimi bivoli, plesala z domačini na Floresu, lovila kite na Lembati, občudovala nebeška Balijska riževa polja in tudi plezala po vulkanih na Javi.

O svoji avanturi, ki sta jo doživela,  sta nam povedala veliko zanimivih stvari,  zato smo se z veseljem z njima podali v Indijo in Indonezijo ter se prepustili njunemu pripovedovanju.

 

16.4.2009
POTOPISNO PREDAVANJE: Peru, Bolivija in Čile

V  Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v četrtek, 16.4.2009, izrekli dobrodošlico štirim mladim gostom, in sicer domačinu Gregorju Audiču, popotnici in fotografinji Tamari Tomić, ki je bila glavna koordinatorka njihovega potovanja, vzgojiteljici Karmen Florjančič, ki je na poti želela obiskati vse hribe Južne Amerike, in Marjanu – Gegija Korošca, ki je zbrano druščino “oskrboval” z vsemi potrebnimi podatki.

Ko jim dopušča čas, se z veseljem odpravijo na vodenje izletov po Sloveniji in tudi po tujini.

Tokrat so skozi besedo, fotografijo in glasbo popeljali več kot 60 prisotnih po biserih Južne Amerike, natančneje, spoznali smo Peru, Bolivijo in Čile.

Prek odličnih fotografskih posnetkov so obiskovalci potovali  po  skrivnostnih poteh Inkov, spustili so se v drugi najgloblji kanjon, zakorakali na Condorili treking na 5000 m, sproščali adrenalin na najnevarnejši cesti na svetu – imenovani cesti smrti, doživeli veličastni Altiplano in preživeli v simbiozi s skrivostnim mrčesom.

Gregor, Tamara, Karmen in Marjan so postregli z mnogimi podatki, ki jih ni moč dobiti na vsakem koraku in marsikoga navdušili za pot v Južno Ameriko.

14.4.2009
SKRINJICA ŽIVLJENJA: Predstavitev knjige Polone Podkoritnik

Polona Podkoritnik je mlada pisateljica, s koreninami povezana z Grižami, sicer pa z družino živi v Ljubljani.  Zdaj maturantka je pri štirinajstih napisala svoj prvi roman, ki mu je pripisala naslov Skrinjica življenja. Mladinski roman, poln ljubezenskih zapletov in odpletov, s srečnim koncem, vendar tudi žalostnimi trenutki, so predstavili v torek, 14.4.2009, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Knjižnico so napolnili Polonini sorodniki, znanci in prijatelji, pa tudi tisti, ki so s svojo prisotnostjo želeli počastiti mlado avtorico. Polona je zagotovila, da že nastaja nadaljevanje prvenca, podrobnosti pa ni izdala. Knjigo si lahko sposodite v knjižnici, kupite v najbližji knjigarni ali pa naročite pri Založbi VED. Zgovorna Polona je v pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, navdušila prisotne s svojo odprtostjo, preprostostjo in prisrčnostjo. Navdušila pa sta tudi mlada obetavna kitarista Uroš in Nace, učenca prof. Marije Alatič iz Glasbene šole Risto Savin Žalec.

9.4.2009
6. srečanje študijsko bralnega krožka BEREMO Z MANCO KOŠIR

Sonce je muhasto, včasih nagaja. A tokrat je sodelovalo. Člani bralnega krožka smo se namreč tokrat posedli okrog lipe, simbola slovenstva in druženja. Ptički iz papirja so se ženili med vejami. Nekaj radovednih pogledov nas je spremljajo, a prav to smo želeli; da nas ljudje opazijo in se pridružijo, če želijo.

Izpostavili smo nekatere knjige, se spraševali, si odgovarjali, ugotavljali.

To je bilo zadnje srečanje pred majskim, ko pričakujemo gostjo Manco Košir. Nekateri še vedno ne razumejo, da se študijsko bralni krožki po vsej Sloveniji imenujejo Beremo z Manco Košir, a to ne pomeni, da berejo z Manco v sredini. Tako nam nekateri nestrpni očitajo, da »zavajamo« obiskovalce, saj vedno pišemo, da beremo z Manco Košir, nje pa nikoli ni. Manca je začela širiti bralni virus po Sloveniji, zato se srečanja imenujejo po njej. V duhu je tako in tako vedno z nami.

Člani so zapisali, kaj jim mesečna srečanja pomenijo. Povzemam nekaj zapisov. Morda bodo koga navdušili, da se nam pridruži naslednjo sezono.

»…Prav ponosen sem na sebe, da sem zbral toliko poguma in se kljub številni angažiranosti odločil tudi za branje. V prijazni skupini deklet sem se imenitno počutil. Veliko sem se naučil, globlje spoznal nekaj literarnih del, zlasti različne poglede. Hvala Ireni in Biserki za simpatično vodenje, za vzpodbude in nasvete…«

 »Veselila sem se vsakega srečanja posebej. Zanimive debate, zanimivi ljudje, ki so se udeleževali srečanj. Želim, da ostanejo, da lahko delim ljubezen do branja….«

 »…Pogovor o ljudeh z ljudmi. Neobvezno, lepo, preprosto…« 

»Zame je vrednost krožka, da me je vodil, usmerjal pri izboru knjig, me vzpodbujal k poglobljenemu branju in me utrdil v mnenju, da je Marjan Tomšič izjemen slovenski literat…«

 »Všeč mi je, ker končno berem slovenske avtorje, ki sem jih prej zapostavljala. Zanimivi pogovori…«

 »Rada imam naša druženja, izmenjavo mnenj, misli, drugačnosti in podobnosti. Ponovno posegam po slovenskih avtorjih. Uživam v slovenski besedi, opisu naših ljudi in pokrajin.«

 Želim, da se ta način branja ohrani. Mlajšo generacijo slovenskih  pisateljev sem začela

Prebirati prav tu. Način priporočanja knjig Berimo z Manco Košir mi je všeč. Rada bi, da se nadaljuje. Dobro je, da si izmenjamo mnenja. Včasih ob poslušanju mnenja nekoga drugega tudi sam še dodatno razmišljaš o prebranem.«

 7. maja 2009 se vidimo na srečanju z Manco, v jeseni pa na novih bralnih druženjih.

Irena Štusej

 

7.4.2009
MIŠA MOLK, varuhinja pravic poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija

V torek, 7.4.2009, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili Mišo Molk, varuhinjo pravic poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija. V klepetu, ki ga je vodil Janez Vedenik, je predstavila svoje videnje nacionalnega radijskega in televizijskega programa ter težave, s katerimi se je srečala v prvem letu petletnega mandata. Ocenjuje, da je televizijski program voden politično, kar močno zmanjšuje njegovo strokovnost. Iz televizijskih ekranov so izginile odlične oddaje, kot npr. Gore in ljudje, pojavile pa so se visoko proračunske in bistveno manj kakovostne. Meni, da bi moral biti televizijski program večplasten, kajti le tako bi zadovoljeval večplastno strukturirano prebivalstvo. Premalo časa je namenjenega kulturnim oddajam, ki so že tako pomaknjene na rep dneva. Seveda pa so zelo moteči reklamni oglasi, ki oddaje in filme dobesedno razcefrajo. Na te probleme opozarjajo tudi gledalci, ki na varuhinjo pogosto naslavljajo kritična pisma, znajo pa tudi pohvaliti.

Veliko težav je povzročil tudi nov plačni sistem, ki je nekatere televizijske delavce povsem razvrednotil in skrhal medsebojne odnose. Kljub temu še nekateri entuziasti z ljubeznijo ustvarjajo zavidanja vredne oddaje.

Precej bolj pa je zadovoljna z radijskim programom, ki je po njenem raznovrsten, kakovosten, s številnimi izobraževalnimi, razvedrilnimi in dokumentarnimi vsebinami.

V klepet so se vključili obiskovalci, ki so imeli precej enotno mnenje o nacionalnem televizijskem in radijskem programu, za katera varuhinja meni, da sta v hudi konkurenci še vedno najboljša v državi, lahko pa bi bila še boljša, če bi pustili stroki prosto pot brez vmešavanja politike. Javni zavod RTV Slovenija bi naj vodil team strokovnjakov z izkušnjami na področju radia in televizije.

 

2.4.2009
PRAVLJIČNI MARATON

2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, je mednarodni dan knjig za otroke. Ta dan povsod potekajo številne prireditve, katerih namen je spodbujati branje in zanimanje za knjigo. Tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili prireditev, ki so jo imenovali pravljični maraton. S prosto pripovedovanimi pravljicami so dopoldne 140 otrok navdušile Irena Štusej, Irena Verbič, Majda Pur, Nina Trbovšek in Vesna Hriberšek.

V večernem terminu pa so na svoj račun prišli odrasli poslušalci. Knjižnico so napolnile pravljice od vsepovsod. Pripovedovali so jih Andreja Hutinski, dr. Tjaša Jakop, Catia Kuder (Brazilija), dr. David Krašovec (Francija), Jose Miguel Estigarribia Villasanti (Paragvaj) in Gaurav Laul (Indija).

Poslušalci so bili navdušeni nad predstavitvijo pripovedovalcev v maternem jeziku in zgodbami, ki so nam približale njihove oddaljene dežele.

Pripovedovalce je s knjižnimi darili obdarila Mladinska knjiga Žalec, s cvetličnimi pa Cvetličarna Nani Žalec.

To je bil že drugi pravljični maraton v Žalcu, ki so ga zaključili z željo, da se srečajo tudi na tretjem.

 

31.3.2009
PO PRAVLJICI DIŠI: Pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič

Zadnji torek v mesecu marcu so lahko otroci prisluhnili pravljici o zajčku, ki je iskal jajčka, da bi jih pobarvali na ustvarjalnici. Nobena od živali, ki nesejo jajčka, mu jih ni hotela podariti. Vsaka je našla drugačen izgovor. Jajčka so bila prelepa za barvanje,  prevelika ali premajhna, kukavica je pozabila, v katero gnezdo jih je podtaknila, kokoške pa so še spale in še niso znesle nobenega. Samo žabica je bila pripravljena podariti svoja jajca za ustvarjalnico. Toda ta niso bila primerna za barvanje, saj so bila premajhna in so zajčku kar spolzela iz rok. Zajček je dobil po napornem iskanju vročo čokolado. Ker sta bila z ženko malo nerodna, sta jo polila po jajčkih v košarici. Tako sta ugotovila, da bo najbolje, če onadva izdelujeta čokoladna jajčka, katera vsako leto razdelita otrokom.

Za ustvarjalnico smo  poiskali jajca iz stiropora, da so jih otroci lahko okrasili. Vsak je imel na izbiro dve tehniki lepšanja jajčk: lepljenje riževega papirja  ali  različnih semen, zrn in začimb. 40 otrok je skupaj s starši polepšalo 180 jajc iz stiropora. Vsaka zase je bila unikaten izdelek. Kljub prostorski stiski so otroci z veseljem ustvarjali in tako domov odnesli prekrasne izdelke, s katerimi bodo polepšali praznično mizo.

 

23.3.2009
OBIRALKA HMELJA: Predstavitev knjige Daniela Artička

V ponedeljek, 23. marca 2009, je bil v Medobčinski splošni knjižnici Žalec večer spominov na grenko rožo, ki je kljub svoji grenkobi pustila ogromno prijetnih spominov. Obiskovalce je pozdravila direktorica Jolanda Železnik, potem pa je besedo prepustila Marjani Lešnik, ki je spletla sproščen pogovor z Danielom Artičkom,  avtorjem knjige Obiralka hmelja, ki je bila rdeča nit večera. Besede štanga, škaf, maček, baleta in podobne, so skoraj izginile iz našega besedišča, vsi prisotni pa so se jih še zelo dobro spomnili. Prav tako toplih kumar in črnega kruha, pa jabolčnika. Nasmihali in muzali so se ob obujanju ljubezenskih zgodb.  Ni manjkalo smeha, pesmi in vriska. Prijetno vzdušje so naredile Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu, harmonikar Fonzi Lesjak in Nia Rozman. Da so spomini še bolj pronicali v ospredje, so v knjižnici pripravili projekcijo posnetkov z motivi obiranja hmelja. Oživele so kopice, hmeljevke in bale. Še posebej živo pa je bilo ob zaključni malici, ki je bila sicer bolj novodobna, pa je kljub temu teknila ob kozarcu jabolčnika.

 

17.3.2009
VERULCA – MOJE PESMI: Predstavitev pesniške zbirke Veronike Amenitsch

V žalski knjižnici smo predstavili zbirko pesmi domačinke Veronike Amenitsch. Verulca jo je klical oče, ki sicer v letih odraščanja ni odobraval njenega pesnjenja, a je zbirko poimenovala prav s tem imenom. Potrebe po pisanju verzov ni tajila. Pesnila je ves čas. Tako je nastala zbirka.

Avtorica se je v pogovoru z Ireno Potočnik, strokovno sodelavko Centra za socialno delo v Celju, razgovorila o svojem življenju in nekaterih dogodkih, ki se jih še posebej spominja. Njene pesmi so kot življenje. So otroško igrive, šaljive, politično obarvane, so pesmi, polne bolečine ob spominu na izgube v vojni. Večino pesmi zna avtorica na pamet. Še vedno pa nastajajo nove.

Po pozdravu direktorice Jolande Železnik so jo s pesmijo prisrčno sprejeli otroci iz vrtca. Tudi sama jim je zapela pesmico. Sicer pa se je pelo ves večer. S člani skupine za kakovostno staranje Zimzelen so zapeli nekaj otožnih slovenskih pesmi. Na harmoniko jih je spremljal Branko Mešl iz Dobrne.

Svojo zbirko pesmi je Veronika Amenitsch na koncu podarjala.

 

5.3.2009
5. SREČANJE KLUBA BEREMO Z MANCO KOŠIR

Kaj je ženska?
Kaj je ženska moškemu?
Kje je ženska, ki jo ljubim?
Kaj je to usodna ženska?
Zakaj je ženska nora na čevlje?
Je brisanje prahu res žensko opravilo?
Zakaj je ženska vedno utrujena?
Je ženska sposobna dobro voziti?

V mesecu marcu smo si člani društva postavljali vprašanja o ženski ali pa odgovarjali na vprašanja, ki so že postavljena. Pripovedovali smo si pesmi, zgodbe o življenju in doživljanju ženske. Ko je šla druga ura srečanja h koncu, je srečanje postalo prava mala obrekovalnica odnosov med moškim in žensko. Ničesar novega nismo ugotovili, le povedali smo si. Edini moški član kluba se je izkazal s tulipani.

 

4.3.2009
OtočjeO – predstavitev nove knjižne revije

Ni dolgo tega, kar smo predstavili prvo številko književne revije Vpogled. Dobro se je prijela. Njen urednik je bil do nedavnega Mare Cestnik, pisatelj in popotnik. Revija Vpogled ima novega urednika, bivši urednik pa že predstavlja novo književno revijo OtočjeO.

   Revija ponuja prostor novim, izvirnim pisavam. Vabijo neuveljavljena, a obetavna imena, avtorje prevodov, esejev, pogovorov in še česa. Morda je potrebno povedati o imenu revije. Vsak od nas je namreč otok, poseben, enkraten. Skupaj pa smo otočje, skupina krhkih, občutljivih posameznikov.

   Prvo številko sta predstavila urednik Mare Cestnik in predsednik KUD Otočje Mitja Godnjavec, ustanovitelj in izdajatelj revije. Svoje pesmi sta povedali Andreja Hutinski in Laura Jelen, tudi avtorici objavljenih pesmi v reviji. Glasbeno je večer dopolnila kitaristka Lucija Cestnik.

 3.3.2009
TEDEN BOJA PROTI RAKU

Stopili smo v korak s tednom boja proti raku. V prostorih knjižnice v Žalcu smo otrokom iz vrtca in osnovnošolcem omogočili, da postavijo na ogled svoje likovne izdelke. Razmišljali so namreč, kako radi imajo zdravo, aktivno in ustvarjalno otroštvo. Naredili bodo vse, da ohranijo optimizem, dobro voljo, zdravje. Nastala so zanimiva in živobarvna likovna dela, ki bodo v knjižnici na ogled ves teden.

S prisotnostjo na odprtju razstave so njihovo ustvarjalnost in nastop počastili predstavniki Vrtca Žalec, I. osnovne šole Žalec, DPM in še nekateri drugi.

 

25.2.2009
MEA VALENS –
predstavitev literarno potopisnega prvenca Uglašena

Mea je posebna ženska. Ko že misliš, da je Metka Peserl, ona postane Mea Valens. V trenutku, ko si z njo, veš le, da je tu. Lahko bi bila namreč kjerkoli drugje. Ob obali, pod slapovi, med knjigami, besedami, med školjkami. Rada gre drugam.

Mea je študirala slovenistiko. Diplomirala in magistrirala je s temo duhovnost v slovenski prozi. Piše eseje, zapisuje pogovore, lektorira. Lektoriranje se ji tudi pretaka po žilah. Tvegano ji je poslati vabilo, račun za elektriko, opomin iz knjižnice, ljubezensko pismo in pri tem ohraniti izvirnost. Ona namreč vse v hipu lektorira. Na koncu sicer reče, ups, nisem hotela, a iz svoje kože pač ne more.

Njen literarno potopisni prvenec Uglašena je knjiga, po kateri jo prepoznajo. Morda se je v zadnjem času nekoliko razglasila. Ves čas namreč pripravlja za tisk svojo drugo knjigo, roman, ki bo izšel 20. marca.

Na večeru v knjižnici je vse napolnila s svojo energijo. Pripovedovala je izbrano, iz školjke je izvabljala glasove, pela je, plesala in se smejala. Nihče ni ostal ravnodušen.

 

24.2.2009
ČAROVNICA V KNJIŽNICI – Pravljična ura s prijazno čarovnico

Pust si je zamislil pravljično uro s čarovnico. A ne s hudobno, seveda. S prijazno. V ta namen je čarovnico povsem očedil. Umil ji je obraz, s korekturnim pudrom skril bradavico, izbral takšno, ki je tako in tako že imela kratek nos, ji pristrigel nohte, jo počesal, naličil in jo naučil lepih besed. Prijazna čarovnica mora pripovedovati prijazne pravljice. Uauu! Nastala je res primerna čarovnica  za v knjižnico.

Otroci so prišli maskirani…ah, kaj govorim! Prišli so mlada čarovnica, Zoro, pikapolonica, sabljač, Pika Nogavička, Sneguljčica, ena muca, vila, dva klovna, princesa in še nekaj drugih. Čarovnica je bila sprva zaspana, a so jo s smehom zbudili. Povedala jim je pravljici o čarovnici Vilmi in o tisto o mucu, ki je iskal svojo čarovnico. Trdila je, da je obe napisala sama, a saj poznamo čarovnice. Izmišljevati si pač znajo.

Za posladek jih je pogostila z dobro pripravljenimi deževniki, pajki in žabami. Povedali so, da so okusni, torej jih je pripravila res dobro.

Smeha je bilo veliko. Lahko bi ga shranili za ozimnico za naslednjo zimo.

 

10.2.2009
Predstavitev najnovejše knjige Boruta Koruna Na začetku je bila Troja

Kar nekaj knjig, ki so običajno preplet potopisa in kulturno zgodovinskih opažanj in razmišljanj, je rezultat številnih Korunovih potovanj po Evropi, Aziji in Južni Ameriki. Zadnja leta ga zanima predvsem starogrška kultura, ki se ji posveča v svoji zadnji knjigi Na začetku je bila Troja. O krajih našega fizičnega in duhovnega hrepenenja piše podčrtano z dobrim poznavanjem antične grške kulture, mitologije in filozofije življenja starih Grkov. Vsi, ki smo se ta večer skupaj z gostoma podali na Odisejevo pot, da bi se znebili vsakdanjih odvečnosti, se nismo vrnili domov popolnoma enaki.

Potopisni esej s potovanj po sredozemskih deželah, ki so bile nekoč poseljene z Grki in so pripadale grški kulturi je Borutu Korunu, znanemu in uveljavljenemu piscu potopisov, pomagal ožariti Mare Cestnik, pisatelj, popotnik in urednik nove literarne revije OtočjeO.

Andreja Hutinski


5.2.2009
Člani bralno študijskega krožka Beremo z Manco  Košir smo za kulturni praznik razmišljali o Prešernu                            

Mentorica : Biserka Neuholt, UPI Žalec
Moderatorka v knjižnici: Irena Štusej

Člani bralnega krožka Beremo z Manco Košir smo se srečali že četrtič. V središču pogovora je bil Prešeren in z njim podoba umetnika v naši družbi. Idealizirano podobo pesnika, kakršno so vrsto let predstavljali v šoli, zadnja leta razbijajo drugačne podrobnosti njegovega življenja. Zapisane lahko najdemo v poglobljenih analizah nekaterih literarnih raziskovalcev, za njimi pa jih povzemajo tudi mladi na številnih forumih, kjer klepetajo o umetnikih, tudi o Prešernu. Nadaljevanka o njegovem življenju, ki jo ponovno prikazujejo, kaže pesnika v novi podobi, v drugi skrajnosti njegovega življenja. To razkrivanje slabosti, odvisnosti, nagnjenosti je tudi sicer modno ta čas. Starejši si iz vseh prikazov znamo ustvariti celostno podobo umetnika, vzamemo pa tisto, kar nam pocrklja misel in dušo. Žal je z mladimi drugače. Prešernovo poezijo tako in tako dozorevamo celo življenje; v enem obdobju svojega življenja ga dojamemo bolj, v drugem manj. Večina mladih je danes sama sebi središče vsega dogajanja. Pri tem potrebujejo vzornike in ideale. Živijo hitro, intenzivno, včasih površno, vsaka stvar, ki zmoti njihovo zgledovanje po ljudeh, stvareh, dogodkih, jih upočasni ali odvrne. Prav zaradi tega moramo biti pazljivejši pri izpostavljanju in opozarjanju na nekatere skrajnosti.

To so glavne ugotovitve članov kluba. A nismo ostali le pri teh. Bili smo enotni v misli, da je prava vrednota pesnika  še vedno pesem in njo je treba povzdigovati. V sled tega smo prebrali kar nekaj njegovih pesmi, se o njih pogovarjal,  pesem Pod oknom pa celo zapeli. Kjerkoli bomo, bomo delovali enotno: v človeku je potrebno povzdigovati tisto, kar je dobrega, še posebej, če s tem polnimo sebe.

Irena Štusej

 

2.2.2009
KANGČENDZENGA – gora usode
Predstavitev knjige Toneta Škarje

V pravljično zimskem večeru, v ponedeljek, 2.2.2009, je bil gost Medobčinske splošne knjižnice Žalec Tone Škarja, legenda slovenskega alpinizma. Po pozdravu direktorice Jolande Železnik, je ob diapozitivih predstavil svojo zadnjo knjigo Kančendzenga: gora usode. S številnimi obiskovalci je delil spomine na uspehe in neuspehe odprav, ki so iskali poti v labirintu gore, ki sproti pospravlja vse sledi ljudi. Poskrbi za solze sreče in žalosti, nemalokrat pokaže svojo moč in dokaže človeško majhnost ali kar ničnost.

Doslej se je šestdeset Slovencev naprezalo po pobočjih te gore, ki se trda in mrzla dviga sredi himalajske pokrajine. Nagrajuje in jemlje. In vedno znova vabi s svojimi petimi vrhovi, med katerimi samo Kangbačen ne preseže 8000 metrov. Zgodba se začenja leta 1965 z njegovimi dnevniškimi zapiski, nadaljuje pa s spomini. Avtor piše odkrito, napiše tudi tisto, kar je bilo zamolčano ali morda pozabljeno.

Tone Škarja se je doslej udeležil enaindvajsetih himalajskih odprav in izvidniških pohodov, večine kot vodja. Več kot dve tretjini svojega življenja je posvetil goram, alpinizmu in delu v Planinski zvezi Slovenije. Je gorski vodnik, gorski reševalec,  fotograf in pisec. Opravil je več kot osemsto vzponov in preplezal čez trideset prvenstvenih smeri, vodil vrsto uspešnih odprav, napisal nekaj planinskih knjig, za svoje delo pa prejel tudi več priznanj.

20.1.2009
POTOPISNO DUHOVNO PREDAVANJE
Po sledeh Alkimista: Eli Trobec

V torek, 20. januarja, smo spoznali popotnico Eli Trobec, ki ni le popotnica. Njeno delovanje je usmerjeno k pomoči vsemu, kar je živega na zemlji. Naravi, živalim in ljudem. Alkimist pravi: „Če si nekaj močno želiš, vse stvarstvo teži k temu, da se ti ta želja uresniči. Eli Trobec verjame, da je srečo mogoče živeti. Ve, da se je treba zanjo potruditi. In trudi se. Vsak dan. In živi srečno! S pomočjo slik nam je pričarala magično Brazilijo, njene lepote in znamenitosti. Predstavila nam je nenavadnega zdravilca. Skupaj smo preromali Camino, 800 km dolgo romarsko pot v severni Španiji, ko se človek sreča z mejo svojih fizičnih zmogljivosti. Se podali na Mauritius, otok prijaznih ljudi, dolgih peščenih plaž, dišečega cvetja, kristalno čistih zalivov. In za konec še Sandi in Nada. Iz Slovenije. Tudi Alkimista v knjigi Paula Coelha čaka največji zaklad doma.

 

13.1.2009
KAREL RUSTJA: Rudniška železnica Žalec – Zabukovica

V torek smo v naši knjižnici predstavili knjižico z naslovom Rudniška železnica Žalec -Zabukovica, katere avtor je Karel Rustja, izdala pa jo je naša knjižnica. Z avtorjem se je pogovarjala direktorica Jolanda Železnik, pomen knjižice za domoznanski oddelek pa je razložila vodja le-tega Karmen Jezernik. Za prijeten večer so poskrbele Slovenske železnice d.o.o. in Rudarski oktet Velenje.

Ko smo pred nekaj leti pridobili originalne načrte te, ene najzahtevnejših prog na slovenskem, smo se že pogovarjali o izdaji knjige, ki bi na enem mestu vsebovala ves do sedaj zbrani pisni in slikovni material. Lani pa nam je ob podpori Občine Žalec, Krajevne skupnosti Griže in Mestne skupnosti Žalec to tudi uspelo. Verjetno se bo marsikomu, med listanjem in prebiranjem knjižice, utrnilo kakšno vprašanje in bo šel še naprej raziskovat, kar pa je konec koncev tudi namen knjige.

Deli vsebino na facebook-u...

Napiši komentar!

*