Domov » Arhiv prireditev Žalec 2008

Arhiv prireditev Medobčinske splošne knjižnice Žalec v letu 2008

1 januar 2008 Brez komentarja

VESELI DECEMBER V KNJIŽNICI

Decembrskih dni so najbrž najbolj veseli otroci. Vse se blešči, sveti, utripa, ljudje nosijo iz trgovin darila, prijazno govorijo, darila prinesejo tudi dobri možje. Vsepovsod se držijo na smeh ali pa iz košaric delijo bonbone.

Tudi v knjižnici smo jim pripravili veselje, ki je bilo vsak torek ob petih popoldne pravljično obarvano. Zadnji torek pa jih je obiskal celo božiček. Prinesel je koš bonbonov, se pogovarjal z njimi, tudi zapel. Malčki so bili ganjeni.

Ves december so otroci od 7. do 12. leta starosti reševali posebej zanje pripravljeno križanko. Med številnimi rešitvami, ki so prišle iz vseh enot žalske knjižnice, smo izžrebali 51 praktičnih nagrad. Razdelili jih bomo opoldne na predbožični dan. Nagrade so prispevala podjetja, trgovine, posamezniki. V imenu knjižnice in otrok se jim zahvaljujemo za prijaznost. Z njimi je bil december še lepši:

MLADINSKA KNJIGA ŽALEC

CVETLIČARNA NANI

TOVARNA NOGAVIC POLZELA, d.d.

GOSTILNA ŠTORMAN

PODJETJE 3L, d.o.o.

MIGNON CAFE

TURISTIČNA AGENCIJA RELAX ŽALEC

AERO, d.d.

TRGOVINA ŠOLENČEK

PAPIRNICA LAN

SLAŠČIČARNA VANILIJA

FOTO RIZMAL

PAPIRNA GALANTERIJA RR, d.o.o.

PRODAJALNA OBI

PIKAPOKA, d.o.o.

METRO, d.d.

ČOKOLADNI ATELJE DOBNIK

Vsem želimo tople, bele in mirne praznične dni!

 

10.12.2008
ŽALEC 2008: naše mesto skozi fotografski objektiv

Ob letošnjem prazniku Mestne skupnosti Žalec je Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec izdala knjigo Žalec 2008: naše mesto skozi fotografski objektiv. S prvo predstavitvijo knjige, ob njenem izidu, so septembra popestrili osrednjo slovesnost Mestne skupnosti Žalec, v sredo, 10.12.2008, pa je bila predstavljena še v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. V sproščenem pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, so ustvarjalci knjige pripovedovali o njenem nastanku. Fotografije so prispevali Rudolf Krajnc, Miha Kronovšek, Čedomir Vogrinc in Ernest Zupanc, vsi člani fotografskega krožka pri omenjeni univerzi, ki jih vodi mentor Igor Rosina. Za tekst, oblikovanje in tisk je poskrbela Cirila Vipotnik. V knjigi je predstavljen utrip mesta, detajli, mimo katerih hodimo vsak dan in jih morda sploh ne opazimo. Pomembna pa je tudi primerjava mesta danes in nekoč. Sprememba nikakor ne more ostati neopažena. V knjigi nas pozdravljajo obnovljene trške hiše, ki ohranjajo kulturno in arhitekturno dediščino, skozi fotografski objektiv so predstavljene kulturne institucije, šole, pokopališče, skratka vse, kar nas obdaja.

Prisotne sta pozdravila predsednica društva Marija Masnec in Roman Virant, predsednik Mestne skupnosti Žalec, ki je omogočila izid knjige.

Predstavitev knjige so popestrili s priložnostno razstavo in z video projekcijo, ki jo je pripravil Rudolf Krajnc.

3.12.2008
KNJIGOMAT V KNJIŽNICI ŽALEC

Ta veseli dan kulture 2008 nam bo zagotovo ostal v spominu. Ta dan smo namreč pripravili krajšo slovesnost namenjeno pomembni pridobitvi: smo namreč prva knjižnica na Celjskem in ena redkih v Sloveniji, ki imajo RFID tehnologijo in knjigomat, ki temelji na tej tehnologiji.

RFID oz. radiofrekvenčna identifikacija omogoča varovanje gradiva, z  nadgradnjo pa tudi redno vodenje zalog in posodabljanje baz podatkov, iskanje napačno postavljenih knjig po policah, enostavno inventuro. Zgradba sistema je odprta za mnoge nadaljnje funkcije, kot npr. identifikacijske kartice, plačevanje za fotokopiranje, dostop do interneta, kavni avtomat in še veliko več. RFID sistem je fleksibilen in odgovarja na izzive modernih knjižnic.

Na slovesnosti smo predstavili knjigomat, ki omogoča samostojno izposojo in podaljšavo gradiva, zato bo skrajšal čakalne vrste v izposoji. Omogoča izposojo več enot hkrati. Varovalna vrata ob izhodu iz knjižnice omogočajo, da bodo obiskovalci lahko odnesli le pravilno izposojeno gradivo. To je tisto, ki bo na potrdilu zapisano kot izposojeno. V nasprotnem primeru se bo oglasil zvočni in svetlobni alarm.

Knjižničarji bomo lahko vse bolj postajali informatorji in svetovalci, kar je tudi naše osnovno poslanstvo.

Projekt sta sofinancirala Občina Žalec in Ministrstvo za kulturo. Knjižničarji smo opravili  obsežno delo: 80 000 knjig so opremili s pametnimi RFID nalepkami in jih s konverzijo pripravili za izposojo. V 4-ih tednih smo opravili 1000 ur – seveda poleg rednega dela in brez velikih motenj, ki bi ovirale uporabnike.

Slovesnost je povezovala in vodila direktorica Jolanda Železnik, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani Erika Gričar pa jo je oplemenitila z zvoki harfe. Harfa je nekaj posebnega, precej redkega, pa vendar zelo opaženega in zaželjenega. Takšne pa so, po našem mnenju, tudi karakteristike knjigomata, katerega je namenu predal Lojze Posedel, župan Občine Žalec, in si z njegovo pomočjo prvi izposodil gradivo. Župan je izrazil podporo naprednim idejam v knjižničarstvu in kolektivu čestital za novo pridobitev.

Ob tem pomembnem dogodku smo se v žalski knjižnici pohvalili še z eno novostjo: odslej je možno v knjižnici in njeni okolici dostopati do interneta s svojim računalnikom – seveda brezplačno – kajti omogočamo brezžični dostop.

Obiskovalce smo tudi spomnili, da je naša knjižnica virtualna in jim je z nekaterimi storitvami  na voljo 24 ur na dan.

3. decembra je bilo v naši knjižnici praznično ves dan. Pripravili smo dan odprtih vrat in z veseljem smo obiskovalcem razkazali vsak kotiček, saj smo prepričani, da imamo kaj pokazati.  Odločili smo se, da bomo slogan “povezujemo različnosti”  udejanjali  vsak dan in vedno bolj, če bodo le obiskovalci tako želeli.

Direktorica je slovesnost zaključila z naslednjimi besedami: »Pri nas se lahko izobražujete, uporabljate internet, berete časopise, se srečujete z enako mislečimi na kulturnih večerih, se udeležujete projektov, ki vas družijo, tkete prijateljske vezi, začutite povezanost z lokalno skupnostjo ali  preprosto uživate. To je vaša pravica, ki vam omogoča, da spoznate življenje v barvah. Naš cilj ni pridobiti člane za vsako ceno, pač pa navdušiti ljudi, da spoznajo, da je obisk knjižnice privilegij.«

 

18.11.2008
UROŠ GOVEK:
Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini – 10 let pozneje.

Spodnja Savinjska dolina se ne ponaša samo z imenom Dolina zelenega zlata, lahko bi jo imenovali tudi Dolina graščin in dvorcev, kajti skoraj vsak kraj se lahko ponaša s kakšno veličastno zgradbo. Eden od sestavnih delov graščin in dvorcev so bili nekdaj tudi vrtovi in parki.

Skupina petih ljubiteljev narave je pred desetimi leti predstavila obiskovalcem knjižnice brošuro z naslovom Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini. V torek, 18. novembra 2008, so se v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, po uvodnem pozdravu direktorice Jolande Železnik, v besedi in sliki sprehodili skozi te zgodovinske prostore in pogledali, kaj se je v tem času spremenilo. »Sprehod« je pripravil Uroš Govek, ki je strokovni sodelavec za kulturo v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, sicer po poklicu agronom, drugače pa dober poznavalec in ljubitelj vrtov. »Sprehodili« so se po najpomembnejših vrtovih in parkih, ki se nahajajo: na Plevni pri Žalcu, v Novem Kloštru pri Polzeli, v Šeneku na Polzeli, v Šmatevžu pri Gomilskem in v Novem Celju pri Petrovčah. Ponekod so opazili napredek, drugod se je čas ustavil.

 

13.11.2008
BEREMO Z MANCO KOŠIR:
V Žalcu beremo z Manco Košir slovenske avtorje
1. srečanje vseh, ki bomo odslej brali in se o tem tudi pogovarjali

A Mance ne bo?
Ne, nje pa ne bo.
Nekateri so na prvem srečanju pričakovali Manco Košir, saj je najbrž ime bralnega kluba, ki se kot virus širi med občutljivimi ljudmi, zavajajoče. Koširjeva je sicer pobudnica bralnih srečanj v slovenskem prostoru, zadnji čas tudi radostnega staranja, a je na kakšnem od njih prisotna le, ko jo povabijo. Sama vodi nepozabne pogovore s pisatelji in ljubitelji knjig, sicer pa se v njenem imenu in zaradi njene energije združujejo in pogovarjajo ljubitelji branja po vsej Sloveniji.

Pobudnica prvega srečanja v Žalcu je UPI Ljudska univerza Žalec. K sodelovanju je povabila Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. Na povabilo smo se odzvali, saj se tudi sicer s svojimi projekti trudimo za promocijo branja – oddaja Od knjige do knjige na radiu Tempo, bralna značka za odrasle Savinjčani beremo, knjižne čajanke v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu.

Na prvem srečanju nas je bilo 22. Biserka Neuholt, vodja bralnega kluba, in Irena Štusej, vodja čajank in bralne značke za odrasle, sva predstavili zamisel srečanj. Odločili smo se, da bomo brali predvsem slovenske avtorje. Na prvem srečanju smo izbrali Jožeta Hudečka, Ružo Vreg, Brino Svit, Ferija Lainščka, Sonjo Porle in Avgusta Demšarja. Na naslednjem srečanju bomo predstavili vsebine in se o njih pogovarjali. Morda prebrali kakšen odlomek.

Prebili smo led. Voda pod njim se bo otoplila in naslednjič bomo morda že povsem zaplavali. Vsi, ki bi se radi pridružili, ste dobrodošli. Naslednje srečanje bo že 4. decembra ob 16. uri. Če želite prejeti vabilo, sporočite svoj naslov na e-pošto: irena.s@zal.sik.si.

Mance ne bo?

Ne, mi vsi bomo mance. Več nas bo, več si bomo imeli povedati.

 

4.11.2008
ŠTEFAN KARDOŠ
Pogovor s pisateljem in dobitnikom nagrade KRESNIK 2008. Z njim se je pogovarjal Robert Titan Felix.
Govori se, pa tudi zapisano je že bilo, da se pisateljem, ki prihajajo iz Prekmurja, skoraj ne more zgoditi hujšega od tega, da jih kdo poimenuje prekmurski pisatelj. Nekaj takšnega kot je prekmurska književnost očitno ne obstaja. Prav je torej, če povemo, da imamo pisatelje, ki so prekmurskega rodu in črpajo snov iz prekmurske pokrajine.

Kljub temu pa, če bi želeli, da nekdo pove pet imen prekmurskih avtorjev, bi jih najbrž povedal prej, kot če bi želeli, da pove pet štajerskih. Kar pa pravzaprav ni čudno, saj so letošnjega kresnika v finalu oblegali skoraj sami Prekmurci. Lainšček, Šarotar, Tratnik in med njimi Kardoš. Štefan Kardoš je dobitnik KRESNIKA 2008 za najboljši roman v letu 2007. Roman Rizling polka je njegov prvenec. Kardoš je bil sicer za isto nagrado nominiran že leta 2004 z romanom Sekstant, ki pa ima triglavo avtorstvo, poleg njega sta avtorja še Norma Bale in Robert Titan Feliks, oba iz Prekmurja.  Slednji je ta večer vodil pogovor z gostom. Razgrnila sta večplastnost nagrajenega romana, iz katerega je avtor bral tudi odlomke.

Pisatelji iz Prekmurja so očitno povezani z raznimi pajčevinami, saj se jim skoraj vse stvari dogajajo v razdalji enega ali dveh korakov. Večer se je končal z vprašanjem, kaj je tisto, kar tako magično privlači slovenske bralce, da segajo po delih avtorjev, ki prihajajo iz prekmurskih ravnic, mrtvic, žitnih polj z makom, jutranjih meglic in še česa. Odgovor bo najbrž našel vsak, ki bo prebral dela avtorjev, ki so bili v letošnjem finalu, in morda še koga.
Založba Litera, ki je bila pokroviteljica večera, je obiskovalcem omogočila nakup nagrajene knjige po občutno nižji ceni.

23.10.2008
PO PRAVLJICI DIŠI
Noč čarovnic, pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič

Tudi letos smo pripravili ure pravljic z ustvarjalnicami na temo NOČ ČAROVNIC, kjer so otroci spoznali duhovite in smešne čarovnice in strahce. Noč čarovnic zadnja leta tudi pri nas vznemirja otroško domišljijo. Otroci se odpravijo na potep s čarovnicami in strahci in se pogumno spopadajo z bolj ali manj strašnimi zgodbami o pravljičnih bitjih.
V ponedeljek, 27.10.2008, so otroci v Petrovčah in Braslovčah najprej prisluhnili pravljicama o čarovnici Vilmi in Strahci na večerji. Slednja je bila še posebej zanimiva, saj so pripovedovanje popestrile lutke desetih strahcov, ki so se zbrali na samotnem gradu pri strahcu Gašperju na večerji. Vsi otroci so si potem izdelali svojega duhca, katerega so lahko vzeli s seboj domov.

V torek, 28.10.2008, je več kot 30 otrok prisluhnilo pravljicama v Žalcu, potem pa so si sami ali s pomočjo staršev izdelali velikega pajka.V sredo, 29.10.2008, so v delavnicah v Libojah in na Polzeli po pravljici izdelovali duhce. Nekateri otroci so prišli na ustvarjalnice oblečeni v čarovnice in s tem še dodatno popestrili srečanje.

 

23.10.2008
KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE
Srečanje domov Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko

V četrtek, 23. oktobra 2008, so nas obiskali stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. V okviru prostovoljnega dela, ki se odvija v obliki bralnih uric enkrat mesečno, smo organizirali družabno srečanje, na katerega so se v velikem številu odzvali ne le stanovalci domov, temveč tudi drugi obiskovalci knjižnice.
Med njimi je bila gospa Maja Jerman, podžupanja Občine Vransko. Program je vodila direktorica Jolanda Železnik, ki je v uvodnem delu obiskovalce nagovorila s pozdravnim verzom gospoda župana Občine Žalec, Lojzeta Posedela. Svoje delo v domu sta na kratko opisali Laura Jelen in Anica Krčmar. Stanovalci so se izkazali kot spretni ustvarjalci, katerih ročna dela so razstavljena v knjižnici, nekateri izmed njih pa so zbrali pogum in se predstavili tudi kot pesniki in pevci.
Za prijetno vzdušje so poskrbeli otroci Osnovne šole Vransko ter priznani citrarki Neli in Karmen Zidar Kos. Zvok citer pa je prebudil glasove obiskovalcev, ki so veselo zapeli stare ljudske pesmi.


21.10.2008
KAJ JE NAROBE DANES Z ISLAMOM?
Predstavitev knjige

Knjigo Irshad Manji z odkritosrčnim naslovom Kaj je narobe danes z islamom?: Poziv k poštenosti in prenovi sta v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu predstavila pater Ivan Arzenšek in Srečko Rehar iz Društva Znamenje, kjer je knjiga v slovenskem prevodu mag. Sente Šetinc letos  tudi izšla. Avtorica mednarodne uspešnice, prevedene v skoraj trideset jezikov, globoko verna muslimanka, novinarka, predavateljica, borka za žensko enakopravnost in človekove pravice, se je rodila leta 1968 v Ugandi, od koder je leta 1972 s starši pobegnila pred režimom Idija Amina v Kanado.
Ne le Evropi v letu medkulturnega dialoga, temveč celemu svetu, s knjigo, v kateri se pogumno zavzema za prenovo islama in obuditev duha idžihada, ponuja roko muslimanom in nemuslimanom, vernim in nevernim.

 

17.10.2008
TRUBAR PRED SLOVENSKO PROCESIJO
Monodrama
dr. Matjaža Kmecla v izvedbi Anatola Šterna

Letos Slovenci obeležujemo 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. V čast temu velikemu Slovencu je Medobčinska splošna knjižnica Žalec v sodelovanju z ZKŠT Žalec, v petek, 17.10.2008, v dvorcu Novo Celje, organizirala monodramo dr. Matjaža Kmecla Trubar pred slovensko procesijo v izvedbi Anatola Šterna.

V lepem ambientu dvorca Novo Celje je goste najprej pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in jih s pozdravom popeljala v razburkano 16. stoletje. Primož Trubar, v podobi in utelešenju Anatola Šterna, je tisti mož ki je govoril to besedilo. V svojem »nigdirdomu«, to je izgnanstvu, v katerem je preživel pol življenja, pregleduje, kaj je pod končno črto še ostalo. Obenem mu iz tega pregledovanja nastaja nekakšen testament za Slovence: hotel je popeljati svoje ljudstvo v enakopravnost pred Bogom in svetom.

1.10.2008
V JESENI ŽIVLJENJA: življenjske zgodbe Zinke Okorn

Beseda je spodbudila besedo. Nastala je zgodba, potem še ena, pa še ena … Naenkrat jih je bilo toliko, da jih je bilo dovolj za knjigo, ki je dobila naslov V jeseni življenja: življenjske zgodbe Zinke Okorn. Izšla je v samozaložbi in v nakladi komaj 50 izvodov. Predstavitev knjige sta v sredo, 1.10.2008, v Kulturnem domu v Grižah pripravila Medobčinska splošna knjižnica Žalec in KuD Svoboda Griže.

Z avtorico knjige Zinko Okorn je kramljala Jolanda Železnik, slovensko ljudsko pesem pa so prepevale pevke iz skupine Jelke, ki jih vodi Valčka Gnus. Tudi Matic Okorn, učenec Roberta Goličnika, je s frajtonerico popestril dogajanje in navdušil lepo število obiskovalcev. Na priložnostni razstavi je avtorica knjige predstavila del svoje ročne ustvarjalnosti: rože iz kvačkanca in krep papirja, punčke in ostale izdelke iz ličja, glinene izdelke, vezenine, čipke in še veliko drugih, občudovanja vrednih izdelkov, ki izražajo veliko potrpežljivost in ljubezen do ohranjanja slovenske identitete.

 

30.9.2008
190-LETNICA ROJSTVA FANNY HAUSMANN
Dvorec Novo Celje

V torek, 30. septembra 2008, je bil spominski večer ob 190-letnici rojstva prve slovenske pesnice Fanny Hausmann, v avli dvorca Novo Celje. Na lepo obiskani prireditvi so obudili spomin z željo, da bi končno mir našlo nemirno srce občutljive mlade žene, pesnice Fanny Hausmann, rojene pred 190-mi leti. Božena Orožen je počastila njen pesniški dar, Jolanda Železnik in Irena Srebot-Črepinšek, obe dami v črnem, pa sta tankočutno recitirali njene pesmi. Rolanda Fugger Germadnik pa se je dotaknila znanega o njenem življenju in o položaju žensk v 19. stoletju nasploh. Tjaša Gorišek pa je navzoče s klavirjem popeljala v takratni romantični svet na eni strani in revolucionarni svet na drugi strani.

Spominski večer so organizirali Občina Žalec, ZKŠT Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec ter Krajevna knjižnica Petrovče in Kulturno društvo Petrovče.

Fanny Hausmann naj bi se rodila 18. aprila 1818 v mestu Bruck na Muri. Bila je edinka veleposestnikov Elizabete in Josefa Ludvika Hausmanna. Po materini smrti je oče 1835 kupil baročni dvorec Novo Celje. Tja se je 1840 preselila tudi Fanny. Slovenskega jezika se je verjetno začela učiti šele po prihodu v Savinjsko dolino. Leta 1848 je v Celjskih Slovenskih Novinah objavila svojo prvo pesem. Njeno javno literarno delovanje je trajalo samo eno leto, saj je oče kmalu zašel v denarne težave, prodal dvorec Novo Celje in se zapletel v dolgotrajne pravde. Zaradi dolgov je odšel v zapor v Celje. Tudi Fanny je, da bi očeta čimvečkrat lahko obiskala, najela stanovanje v hišici nasproti sodišča. Po očetovi izpustitvi iz zapora sta se preselila nazaj v Petrovče, kjer je oče kmalu umrl, leta 1853 pa je po bolezni umrla še Fanny. Pokopana je v petrovški cerkvi.

 

30.9.2008
PREDSTAVITEV KNJŽICE:
Mesto Žalec – njegove ulice, ceste in trga

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo predstavili knjižico Mesto Žalec – njegove ulice, ceste in trga. Knjigo je izdala Občina Žalec, založil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, podatke pa je zbral in uredil Jožef Čeh.

Knjižica je poskus priročnika za domačine in zlasti turiste, ki se z mestom spogledajo prvič. Lahko bo v pomoč vsem, ki v situacijah, ko jih kdo ustavi in vpraša, kje je določena ulica, pomislijo na odgovor, da tega ne vedo, ker niso od tukaj. Predstavljene so izvirne fotografije ulic, ki jim sledi kratek opis, nakar še obširen zapis o osebi ali dogodku, po katerem se ulica imenuje. Teksti so v povzeti po Enciklopediji Slovenije, Krajevnem leksikonu Slovenije in še nekaterih drugih publikacijah.

Ulice so v glavnem poimenovane po znamenitih Slovencih, imenitnih domačinih, pomembnih dogodkih in podobnem. Če omenimo le Vrečerjevo ulico, Hausebichlerjevo ulico, ulico Rista Savina, ulico Janka Kača in še nekatere, potem bi moralo biti takoj vsem jasno, v katerem mestu so se znašli.

Predstavitev je vodila Irena Štusej, v programu pa so sodelovali Andreja Hutinski in učenci osnovne šole na Vranskem s kratkim prizorčkom o Primožu Trubarju.

Knjižico je v dar prejel vsak, ki je bil prisoten na predstavitvi.

 

26.9.2008
PROTESTANTSKA CERKEV V GOVČAH PRI ŽALCU
Dr. Daša Pahor

Ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v petek, 26. 9. 2008, potekalo predavanje dr. Daše Pahor z naslovom Protestantska cerkev  v Govčah pri Žalcu.  Prireditev smo pripravili v sodelovanju z ZKŠT Žalec. Na začetku je zbrane goste pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, besedo o predavateljici, dr. Daši Pahor, pa je podal Uroš Govek iz ZKŠT Žalec. Dr. Daša Pahor je umetnostna zgodovinarka, ki je predstavila dokaj neznano protestantsko cerkev v Govčah, ki so jo v letih 1582-1589 postavili protestanti iz Savinjske in Šaleške doline. Cerkev je imela obliko pravilnega dvanajsterokotnika, obdajalo pa jo je obzidje s štirimi vogalnimi stolpi. Leta 1600 je bila pod vodstvom versko-reformacijske komisije razrušena.

16. stoletje je bilo za slovenske dežele čas velikih sprememb. Skupina reformatorjev s Primožem Trubarjem na čelu, je s svojimi protestantskimi knjigami ustvarila začetke slovenske književnosti in položila temelje slovenskega knjižnega jezika ter s tem spet po dolgih stoletjih povezala slovensko ljudstvo.

Leta 2008 Slovenci praznujemo 500-letnico rojstva velikana slovenske zgodovine Primoža Trubarja. Prireditve ob Dnevih evropske kulturne dediščine so posvečene njegovemu življenju in delu ter orisu njegovega časa.

11.9.2008
POTOPISNO PREDAVANJE
SANTORINI: Franci Horvat

V četrtek, 11.9.2008, smo ob diapozitivih Francija Horvata spoznali grški otok Santorini in njegovo prekrasno okolico. Otok je svojo današnjo podobo dobil po vulkanskem izbruhu leta 1650 p.n.št.. Prek čudovitih plaž, belih mest, skromne vegetacije in zanimivih obrazov smo spoznali zgodovino otoka in na koncu doživeli še prekrasen sončni zahod, ki vsak večer znova navduši številne turiste, ki se ustavijo na tem romantičnem otoku. Narava je otok Santorini odela v pisane barve, ljudje pa so jih obogatili z belimi hišicami, v katere se skrijejo pred vročim poletnim soncem. Če ste vsaj malo zaljubljeni, potem je otok Santorini pravo mesto za romantične sprehode v neokrnjeni naravi.

 

2.9.2008
RAZSTAVA
IZ ZAKLADNICE DOMOZNANSKEGA ODDELKA: TRG ŽALEC

Septembrske prireditve smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pričeli z odprtjem razstave z naslovom Iz zakladnice domoznanskega oddelka: Trg Žalec, kraj ljudskih zborovanj pod milim nebom (1868, 1918, 1928). Na začetku je navzoče prisrčno pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. V šali je dejala, da bi lahko prireditev poimenovali tudi Polzelani Žalčanom, saj so vsi nastopajoči bili Polzelani. Za prijetno glasbeno vzdušje so poskrbeli Rok Bastl (vokal), Ana Ožir (vokal) in Tina Novak (klavir),dogajanje na taborih pa je osvetlila Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec.

V letih od 1868-71 so na Slovenskem potekala množična politična in kulturna zborovanja na prostem, kar danes imenujemo taborsko gibanje. Pomen Žalca se je okrepil po letu 1848, ko je kot središčni trg prevzel pomembno vlogo pri krepitvi narodne zavesti v tem delu štajerske dežele. V nedeljo, 6. 9. 1868, se je v Žalcu zbrala petnajsttisočglava množica, ki je glasno podprla na tem taboru sprejeto resolucijo, katere bistvo se je glasilo: Slovenci, zedinite se!

V času velikonočnih praznikov, 17.3. 1918, se je v Žalcu odvijal tabor v podporo majniški deklaraciji. Zbralo se je okrog sedem tisoč ljudi, glavni govornik  je bil dr. Anton Korošec, ki je že leto prej prebral to deklaracijo na prvi seji avstrijskega parlamenta.

15.7.1928 je Savinjska dolina v Žalcu praznovala 700-letnico lavantinske škofije, 60-letnico prvega žalskega tabora in 10-letnico drugega žalskega tabora. Glavni govornik je bil zopet dr. Korošec, proti kateremu se je v tistem času zoperstavilo liberalno časopisje. Tako se je veličastni tabor spremenil v glasen in ogorčen protest proti podli pisavi tega časopisja.

Namen razstave je tudi, da se poleg II. slovenskega tabora v Žalcu, ki letos obeležuje 140 let, spomni tudi na tabora leta 1918 in 1928. Ne nazadnje prav ta dva tabora  tudi pričata o pomembnosti Žalca za Savinjski in slovenski prostor.


31.7.2008

ZAKLJUČEK POLETNE NAGRADNE KRIŽANKE IN ŽREBANJE NAGRAD

Za naše mlade prijatelje smo v naši knjižnici v juliju pripravili nagradno križanko, ki so jo reševali otroci stari od 7 do 12 let.  Prva nagrada je bila zelo mamljiva, in sicer enotedensko bivanje v enem izmed Sofistkovih taborov, zato se je kar nekaj nadebudnežev  opogumilo, križanko pravilno rešilo in jo tudi oddalo. Žrebanje se je odvijalo v četrtek, 31.7.2008, ob 12. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Poleg glavne nagrade pa smo podelili še 10 tolažilnih nagrad,  in sicer: 5 majic in 5 knjižnih nagrad.

Tolažilne nagrade so prejeli:

Majica
– Lucija Bogataj, Vransko 110/b, 3305 Vransko
– Ana Logar, Roševa 7, 3310 Žalec
– Jasna Verdnik, Vrbje 86/d, 3310 Žalec
– Kaja Voglar, Gotovlje 104/h, 3310 Žalec
– Blažka Vodovnik, Vransko 89, 3305 Vransko

Knjižna nagrada
– Katja Sorčan, Braslovče 34/a, 3314 Braslovče
– David Paulič, Brode 24, 3305 Vransko
– Tajda Kolar, Ložnica 26/d, 3310 Žalec
– Tilen Smole, Hramše 27/a, 3204 Dobrna
– Luka Mario Rozman, Podvin 203, 3310 Žalec

Glavno nagrado pa je žreb dodelil:
– Luku Stepišniku, Sv. Lovrenc, 3312 PREBOLD  ( enotedensko bivanje v enem izmed Sofistkovih taborov)

Vsem izžrebankam in izžrebancem iskreno čestitamo, preostalim pa želimo več sreče prihodnje leto!

 

18.6.2008
VEČER RIME IN GLOBINE

Zadnjo prireditev pred dopusti smo si zamislili na prostem, na zelenici pred knjižnico, ob soju bakel, zvokih harfe, poeziji. A je bilo te dni vreme nepredvidljivo. Srečanje ustvarjalcev smo izvedli v avli kulturnega doma.

Najbrž še vedno kdo vpraša, kje skrivamo pesmi, ki jih napišemo; v predalu, pod posteljo, v kopalnici. Zveni klišejsko, še posebej, ker lahko vsako pesem isti hip, ko je napisana, objavimo na portalu >>> Pesem.si. Če želimo, seveda, da je ocenjena, morda izbrana kot pesem tedna, kot podčrtanka ali kar tako. Na naše srečanje smo povabili tudi skrbnika portala Pesem.si  Gregorja Grešaka, tudi pesnika. V pogovoru je na kratko predstavil portal tistim, ki ga še ne poznajo. Povabljeni so bili tudi predstavniki literarne revije Vpogled, a smo nazadnje revijo in možnost za objavo v njej predstavili sami.

Na večeru smo slišali izbrane pesmi osmih ustvarjalcev. Med njimi so bili trije knjižničarji iz žalske knjižnice, ostali so se na predstavitev prijavili sami. Venec pesmi knjižničarjev je prebrala direktorica Jolanda Železnik, vsakega posebej pa je predstavila Irena Štusej, ki je prireditev tudi povezovala. Na večeru so se predstavili Andrej Steničnik, Laura Jelen, Andreja Hutinski, Matic Grešak, Martina Maček, Gregor Grešak, Nuša Ilovar (pesmi je brala njena mama) in Matej Vovk.

   Poseben čar večera je bila glasba harfistk Naje Mohorič in Astrid Ane Kljun, učenk Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje pod mentorstvom Daliborja Bernatoviča.  

Nebo je tako in tako dovolj široko za vse, ustvarjalcem smo zaželeli le veliko vetra v laseh.

 

5.6.2008
TRUBARJEVO LETO V KNJIŽNICI V ŽALCU

Obiskovalci lahko v knjižnici že nekaj časa posedajo v Trubarjevem kotičku, si pogledajo Trubarjevo vitrino, preberejo njegov življenjepis, vzamejo v roke faksimilirani izdaji Katekizma in Abecednika, spijejo kavo. V Trubarjevem letu  pa smo v četrtek, 5. junija 2008,  predstavili tudi del raziskovalnih nalog, ki so jih osnovnošolci izdelali v okviru projekta Mladi raziskovalec 2008. Ta večer smo izpostavili predvsem raziskovalni nalogi Osnovne šole Griže in I. osnovne šole Žalec Trubar in Slovenci, ki sta namenjeni utemeljitelju slovenske besede Primožu Trubarju.

Direktorica knjižnice Jolanda Železnik je na začetku povedala, da želimo s predstavitvijo nalog približati Trubarja vsem obiskovalcem. O pomenu raziskovalnega dela v današnji poplavi informacij je govorila bibliotekarka Irena Štusej. Ni pozabila omeniti tudi tega, da se spoštovanje do Trubarja in slovenske besede začne pri vsakem posamezniku, tudi pri mladih, ki pri svojem sporazumevanju prek mobitela, na raznih forumih in prek elektronske pošte mrcvarijo in mučijo jezik. Po 500-ih letih bi skorajda potrebovali sodobnega Trubarja, ki bi sestavil Abecednik prav za razumevanje njihovega jezika. Potrebno pa je priznati, da so nekateri pri tem nadvse iznajdljivi.

Nastop učencev Osnovne šole Griže in I. osnovne šole Žalec je razgibal dogajanje, saj so sproščeno in domiselno odigrali prizore intervjujev s Primožem Trubarjem. Poleg tega so predstavili metodologijo svojega raziskovalnega dela in povzetke rezultatov.

Za glasbo sta poskrbeli pianistki Špela Štusej in Kamila Marta Novak, gojenki zadnjega letnika Glasbene šole Risto Savin Žalec. Štiriročno sta odigrali Barcarollo in Arioso.

 

3.5.2008
TEDI NI BLO TEK KO DONS
Predstavitev knjige Blaža Podpečana
Pogovor: Irena Štusej

V torek, 3. junija 2008, je bila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige folklornih pripovedi Spodnje Savinjske doline Tedi ni blo tek ko dons, ki jih je zbral in uredil Blaž Podpečan, domačin. Knjiga je izšla v zbirki Glasovi, ki že od leta 1988 prinaša tovrstne pripovedi iz različnih pokrajin Slovenije.

Gostje večera so bili Blaž Podpečan, sicer univ. dipl. arheolog; urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik, dialektologinja, domačinka dr. Tjaša Jakop in urednica pri Celjski Mohorjevi družbi Alenka Veber. Z njimi se je pogovarjala Irena Štusej. V zanimivem pogovoru, kjer je bilo prebranih tudi nekaj pripovedi v savinjskem narečju, smo izvedeli, da smo pravzaprav ujeli zadnji vlak, da smo zapisali in objavili pripovedi, sicer bi se pozabile. Pripovedovalci so bili večinoma starejši ljudje, mnogih pravzaprav ni več med nami. Pripovedi pa niso zanimive le po govorni plati, temveč pričajo o življenju savinjskega človeka, njegovih strahovih, pričakovanjih, običajih.

Dogajanje so popestrile Ljudske pevke treh vasi s pesmimi, ki se jih pravzaprav redkokdaj sliši, saj so nekatere ohranjene prav z ljudskim izročilom.

 

29.5.2008
STROKOVNA EKSKURZIJA ZAPOSLENIH V PREKMURJE

Knjižničarji Medobčinske splošne knjižnice Žalec moramo tu in tam pogledati prek zidov svoje knjižnice; morda kje delajo bolje, morda slabše, morda sploh ne. Običajno to naredimo na strokovni ekskurziji in zraven odgriznemo še dobršen del Slovenije. Letos sta nam glasbena skupina Halgato in pisatelj Feri Lainšček, ki sta bila gosta na zaključni prireditvi Savinjčani beremo, ustvarila dober občutek za severovzhodni del Slovenije. Smo rekli, pa gremo pogledat Muro, njene mrtvice in njene knjižničarje.

Na »Otok ljubezni«, zatočišče na Muri za zaljubljene, smo se pripeljali z vso energijo, pa še nekaj smo je zraven dobili. S splavom smo se prepeljali na drugi breg. Z nami je bil tudi brodarjev pes, ki je plaval nazaj na prvotni breg in bil tam celo pred nami. Stopili smo tudi na plavajoči mlin, ta je eden redkih v Evropi. Izvedeli smo zanimivo zgodbico o njegovih nekdanjih  mlinarjih. Mlin je bil namreč na kopno pripet z verigo, ki se je »zrahljala«, kadar je Mura podivjala. Popravit so jo običajno prišli Romi v paketu z vso družino. Medtem ko so sami popravljali verigo, so mlade Romke zapeljevale mlinarje. Ob letu osorej, malo prej ali malo kasneje, ko se je veriga ponovno pokvarila in so poklicali Rome, so ti prišli z novim naraščajem in ga predstavili mlinarjem rekoč: »Ta je tvoj, ta pa tvoj!« Odšli so s polnimi vrečami moke. Toliko o preživljanju romske družine. Seveda smo slišali tudi zgodbice o büjraših, ki so se z Muro trdo spoprijemali.

V Murski Soboti so nas čakali knjižničarji v njihovi novi knjižnici. Toliko prostora, ki bi ga tudi v Žalcu znali napolniti, smo težko gledali neobremenjeno. V žalski knjižnici preudarno postavljamo celo korake, ko stopamo po prostoru, kaj šele police, stole za prireditve, uporabnike in vse ostalo. Težko je nezavidljivo obiskati knjižnico, ki ima dovolj prostora, če smo sami ves čas preutesnjeni.

Potem pa naprej ob Muri. Vrt orhidej v Dobrovniku, Lendava, lendavski grad, židovsko pokopališče, kava v Genterovcih, ki nam jo je pripravil zvesti obiskovalec naše knjižnice Maksimiljan Jeza. Včasih je dobro, da se kdo preseli kam drugam, nas potem povsod pričakajo prijatelji. Žena nam je postregla potico s savinjskimi orehi. Tako je rekla. Seveda sta sedaj redna obiskovalca knjižnice v Lendavi, ki je bila ob našem prihodu, žal, zaprta.

Druženje smo umirili v gostišču na gričih s trto in s krasnim pogledom v dolino. Mhm, postregli so nam bograč, kaj bi drugega, gibanico in meso iz tünke. Tako smo v enem dnevu v nekaj korakih osvojili Muro in njen svet. A če smo iskreni, priznamo, da smo Muro v enem dnevu šele zaslutili. Treba bi se bilo vrniti. Še kdaj.

 

27.5.2008
MINISTRSKI PREDSEDNIK BARON BECK NA PLEVNI

V torek, 27. maja 2008 je bila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec otvoritev razstave in pogovor o graščini Plevna in družini Beck. Množično obiskano prireditev so odprli učenci Podružnične šole Gotovlje s kratkim programom, vse prisotne pa je pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki je še posebej, v nemškem jeziku, pozdravila častna gosta Elizabeto  baronico pl. Wildburg in njenega moža Thomasa barona pl. Wildburga. Zgodovinski oris Gotovelj, graščine Plevna in najvidnejše osebnosti družine Beck, Maxa Vladimirja barona pl. Beck, je podala Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Namen projekta Beckovi in Gotovlje, samo življenje na Plevni in povabilo na lepo nedeljo v cerkvi Sv. Jedert, 1. junija 2008, ob 10. uri, kjer bo spominska maša za družino Beck in ogled prenovljene grobnice te družine, pa je razložil predsednik Turističnega olepševalnega društva LIPA Gotovlje Henrik Krajnc.

Ob tej priložnosti smo v knjižnici Žalec pripravili razstavo z naslovom Ministrski predsednik baron Beck na Plevni, ki bo na ogled do 7. junija 2008, TOD LIPA Gotovlje pa je izdalo turistični prospekt.

Družina Beck je bivala na Plevni od 1890 do 1923, kasneje je bila v lasti družine Reiner vse tja do konca druge svetovne vojne.

Najvidnejša osebnost Plevne je bil Max Vladimir baron pl. Beck, ki je bil predsednik vlade avstrijskega cesarstva od 1906-1908. V tem času je uveljavil reformo volilne zakonodaje, s katero je bila v Avstriji vpeljana splošna in enakopravna volilna pravica (za moške). Graščina Plevna pa je v tem času bila njegova poletna rezidenca, katero so opremili s telefonsko povezavo. S tem pa je telefon dobil tudi Žalec.

 

20.5.2008
PO ZVEZDNIH POTEH
Predstavitev knjige Toneta Ravnikarja v sodelovanjem z Muzejem Velenje

V torek, 20. maja 2008, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec poslušali zanimivo predavanje dr. Toneta Ravnikarja z naslovom Po zvezdnih poteh: Savinjska in Šaleška dolina v visokem srednjem veku. To je tudi naslov knjige, katero je izdal Muzej Velenje, v katerem je avtor nekoč delal. Muzej Velenje, ki je pred nekaj leti praznoval 50 let delovanja, je predstavila tam zaposlena Mateja Medved. Izhodišče avtorjeve raziskave je obdobje 11. stol., ko so po izumrtju t.i. Heminega rodu in razpadu njegovega ogromnega alodialnega teritorialnega zemljiškega gospostva prišle v Savinjsko dolino in na ozemlje ob Paki nove plemiške rodbine, ki so se uveljavile kot pomembne zemljiškogospostvene posestnice in tudi kot odločilne politične sile v prostoru. Raziskavo avtor končuje s sredino 14. stol., ko se zgodita dva md seboj tesno povezana dogodka. Prvi je povzdignjenje gospodov Žovneških v stan grofov Celjskih (1341) in pa hkrati njihovo prizadevanje po zedinjenju celotnega območja Savinjske in Šaleške doline, kjer sta v njihovih rokah ležala tudi oba matična
centra posesti – gradova Žovnek in Celje.

 

12. – 14.5.2008
MAJSKE RAJŽE S KNJIŽNICO

Če imate radi potovanja, če radi spoznavate nove kraje, njihovo kulturo, naravo, ljudi in običaje, potem ste zagotovo zasledili niz majskih rajž, ki so se dogajale v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Pravzaprav so bili zgolj obujeni spomini nanje, ki so bili razdeljeni med številne obiskovalce. V treh večerih so se zvrstili trije potopisci: v ponedeljek, 12.5., je svoje vtise s poti po južni Indiji predstavil Janez Šketa. Pavel Martonoši je dan kasneje predstavil del Kitajske, v sredo, 14.5., pa je Milan Vogrinc predstavil pot na Island Peak in v bazni tabor pod Mt.Everestom. Opisi potovanj z različnimi nameni, na različne konce sveta, treh zelo različnih ljudi so bili oplemeniteni s krasnimi posnetki, ki so obiskovalcem približali del tistega, kar je potopisce tako pritegnilo, da so želeli deliti še z drugimi.  Potopisna predavanja so v žalski knjižnici zelo priljubljena in vedno dobro obiskana.
V četrtek, 15.5., pa so bili potopisnega predavanja deležni tudi v Občinski knjižnici Polzela. Damjan Končnik je  predstavil Grenlandijo in knjigo o njej z naslovom Grenlandija, svet zase, ki je v samozaložbi izšla konec lanskega leta. Zanimivi in izbrani diapozitivi so vabili v predstavljeno deželo in prepričevali, da je tam zelo lepo.

Južna indija – Janez Šketa

Kitajska – Pavel Martonoši

Island Peak in v bazni tabor pod Mt.Everestom – Milan Vogrinc

 

10.5.2008
SOŽITJE GENERACIJ – Drevored v Novem Celju

Drevo kulture

V soboto, 10.5.2008, smo sodelovali pri simbolični posaditvi lipe v drevoredu Sožitje generacij v Novem Celju. Naše drevo – drevo kulture – nosi številko 32. Upamo, da se bo uspešno upiralo vsemu, kar ga bo ogrožalo, kot so se upirali baloni, ki niso hoteli v nebo.

 

8.5.2008
ZAKLJUČEK PROJEKTA SAVINJČANI BEREMO

Savinjčani smo brali …. Savinjčani beremo …Savinjčani bomo brali

V Trubarjevem letu – natanko mesec in dan pred petstotim rojstnim dnem njega, ki nam je dal slovensko besedo in nas poimenoval lubi Slovenci, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili zaključno slovesnost prvega projekta Savinjčani beremo.

Več kot 60 bralcev je prebralo vsaj pet knjig s priporočilnega seznama in tako izpolnilo pogoj za udeležbo na zaključni prireditvi. V programu, ki ga je povezovala direktorica Jolanda Železnik, je nastopila prekmursko ciganska glasbena skupina Halgato, ki je navdušila s panonskim sentimentom.

Gost večera je bil pisatelj, pesnik, književnik in še veliko več Feri Lainšček. Tudi njegova knjiga poezije Ne bodi kot drugi je bila uvrščena na priporočilni seznam in rdeča nit zaključne prireditve ter mnogim bralcem najbolj všečna. V pogovoru, ki ga je usmerjala vodja projekta Irena Štusej, je Feri Lainšček razkril nekaj misli, ki nam ga pomagajo še bolj spoznati, spoznati junake njegovih del in se dotakniti njihovih usod. Polna dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec je bila dokaz, da je projekt Savinjčani beremo na dobri poti in da je bil izbor gostov za zaključno prireditev odlična nagrada vsem sodelujočim.

Ko smo v žalski knjižnici jeseni pričeli s projektom bralne značke za odrasle, smo upali in si želeli, da bo projekt bralcem všeč. Da ga bodo sprejeli in brali knjige, ki jih ponujajo. Odziv je presegel vsa pričakovanja. Nič nismo obljubili, nič posebnega ponudili: le seznam dvanajstih zelo različnih knjig. Več kot sto bralcev se je odločilo, da bo bralo priporočene knjige. Kar 60 jih je oddalo obsežno pisno poročilo o prebranem. Nekatere knjige so bile bralcem bolj všeč, druge malo manj. Kolikor različnih bralcev toliko različnih mnenj. In to je še en dokaz več, da v knjižnici resnično povezujemo različnosti.

Res je, da smo Savinjčani brali že pred omenjenim projektom, vendar smo se tokrat družili vsi, ki imamo radi knjigo in pisano besedo, ki nas zanima drugačnost, pa vendar smo radi povezani.

Tako kot zbirka gosta Ferija Lainščka Ne bodi kot drugi prinaša pesmi za posebne trenutke in za vse, ki znajo biti kdaj posebni, tako je projekt Savinjčani beremo nekaj posebnega le zaradi tistih, ki ste ga sprejeli, ker ste nekaj posebnega.

Hvaležni smo vam, ker ste nam pomagali orati ledino, ker ste nas s pripombami in pohvalami usmerjali. Slednjih je bilo veliko več, oboje pa nam dajejo smernice za naslednjo sezono, v kateri bo projekt Savinjčani beremo dobil še večje razsežnosti. Na uho vam zašepetam, da se dogovarjamo s knjižnico Mozirje o skupni izvedbi.

Pri pripravi zaključne prireditve v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec smo združili moči z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Prepričana sem, da smo ustvarili večer, ki nam bo ostal v lepem spominu.

Jolanda Železnik, direktorica

Takole nas je ujel Tona tik pred pričetkom…….

29.4.2008
PRAVLJIČNA URA

Na torkovo popoldne smo se zbrali  željni pravljic v pravljični zakladnici. Tokrat smo posvetili v resnični in pravljični svet velikih. V svet medvedji. Njihov naravni prostor je tako nam blizu na Kočevskem, kot na daljnem severu.

Otroci še niso videli pravega medveda, le po pripovedovanju so govorili o prenekateri zanimivi izkušnji. Medvedi v prehrani posegajo po mesu, nekateri po rastlinju,nekaterim, rjavim, pa je v slast med. Medvedki, med- jedki imajo ime po tej prehranski izbiri. Medvedki sladkosnedki so bili naši pravljični junaki. Slišali smo pesem Janeza Bitenca Medvedkovo kosilo. Med vso izbiro bi izbral medvedek v pesmi turški med ali češnjev sladoled. O čisti hvaležnosti smo poslušali Koroško pripovedko Hvaležni medved. Bili smo soglasni, da v življenju te zgodbe niso mogoče. V zgodbi Kdo medvedom krade med smo s Polonco in Nandetom raziskovali nočna izginotja kozarcev medu in našli krivca -sladkosnedega deda, ki ga je nosila luna.
Otroci so si izrezali medvedjo masko in jo pobarvali. Mali mili otroci sladkosnedi so pri koncu našega snidenja snedli gozdni med na kruhu. Tudi sam sem jedel. Mmm. Pravljično sladkosnedo. Medeno.

Andrej Steničnik

23.4.2008
KNJIGAM ZA PRAZNIK – Knjige menjajo lastnike

Utrinki dneva….

10.4.2008
POLITIČNA KULTURA : POLITIČNOST MORALE
Predstavitev knjige dr. Igorja Lukšiča

V četrtek, 10. aprila 2008, ob 19. uri, smo gostili doktorja političnih znanosti in rednega profesorja za področje politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Igorja Lukšiča. Njegovo raziskovalno delo je zelo obsežno. Vsebuje post-mehanistično teorijo politike, politično kulturo in politično antropologijo, analizo politik in etnične probleme darovanja organov živih dajalcev. Obiskovalcem knjižnice se je predstavil kot avtor knjige Politična kultura: političnost morale, ki v slovenski znanstveni in politični prostor vnaša še kako potreben premislek o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti politike ter politične kulture na Slovenskem. Kljub temu, da gre v prvi vrsti za znanstveno delo, ki na teoretski ravni obravnava koncept politične kulture, knjiga v drugem delu, kjer avtor poda genealogijo politične kulture v Sloveniji, nudi tudi širši javnosti orodje za ponovno oceno političnega stanja v deželi. Sicer gre v fizičnem pogledu za drobno knjigo, vendar je njena vsebinska teža velika. Pogovor je usmerjal mag. Rastislav Knez, prireditev pa je povezovala Andreja Hutinski. Goste je ob zaključku prireditve pozdravila direktorica knjižnice, Jolanda Železnik.

 

8.4.2008
POTOPISNO PREDAVANJE: PROVANSA
Franci Horvat

V torek, 8.aprila 2008, smo potovali v Provanso. Pravzaprav smo le obujali spomin na potovanje, in sicer s Francijem Horvatom, izkušenim popotnikom.
Za nas je pripravil 200 diapozitivov. Spoznali smo sotesko Verdon, sivkina polja pri Vallensole, področje okre pri Russillionu, mestece Gordes in kamnite hiške, Fontain de Vaucluse, Avignion, sotesko Ardeche, slavni akvadukt Pont du Gard, Naravni regionalni park Camargue, Aix. Pri Marseillu bomo obiskali Calangues, na Azurni oblali pa Cannes, Nico ter Monte Carlo. Niso manjkali niti posnetki domačinov, živali in rastlin.

Za pokušino pa naslednja fotografija.

 

2.4.2008
PRAVLJIČNI MARATON

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo ob letošnjem Mednarodnem dnevu knjig za otroke pripravili pravljični maraton.

Zakaj smo se odločili za pravljice? Odgovor je preprost: pravljični svet je neprecenljiv, zato ga moramo negovati, se v pravem trenutku vanj potopiti, vendar se znati iz njega povzdigniti, pa se spet kdaj potopiti. Znati iz njega črpati dobro – bodisi dejanja, energijo, besede ali sporočilnost – in seveda to v resničnem življenju čim večkrat uporabiti.

Iz pravljic veje ljubezen, spoštovanje, pogum, požrtvovalnost. Čutiti je tudi sovraštvo, nadutost, lenobo. Toda, običajno prevladajo pozitivne vrednote.

Tudi iz pravljic je čutiti moč besed. Učijo nas, kaj je prav in kaj ni. Ob njih se zamislimo, lahko potočimo solzo, ali pa se zabavamo in nasmejimo. Dajejo nam modrosti, ki naredijo življenjske korake lahkotnejše in odločnejše. Bogatijo nam besedni zaklad, ki je resnično zaklad v pravem pomenu, kajti več besed poznamo, bogatejši smo in znamo z malo besedami veliko povedati. In nenazadnje – naučijo nas poslušati.

Zato smo izbrali pravljice. Hvaležni smo vsem pripovedovalcem, ker so nam zaupali in se spustili v pustolovščino, ki je niso poznali in s katero marsikdo ni imel izkušenj. Hvaležni smo tudi Mladinski knjigi Žalec in Cvetličarni Nani iz Žalca, ki sta poskrbela za prijazna darila, namenjena pripovedovalcem.

Z živo besedo, ki so ji dodali kanček glasbe, so napolnili pravljično zakladnico Medobčinske splošne knjižnice naslednji pripovedovalci: Emilija Pešec, Darja Baloh, Adrijana Despotovič, Leonora Meh, Andrej Steničnik, Irena Verbič, Tatjana Goropevšek, Vlasta Polenik, Irena Štusej, Andreja Hutinski, Meta Kelenberger, dr.Tjaša Jakop, Tatjana Kač, Renata Kucharczyk Novak (Poljska), Leonid Hrustalenko (Ukrajina), Zenaida Bajc (BiH), Nivia Pimentel (Panama), Zlatina Cene (Bolgarija), Zinayida Vovk (Ukrajina), Nicoleta Sarac (Romunija) in Durga Koštomaj (Nepal).

Upamo in želimo, da se bo pravljični maraton zgodil tudi drugo leto. Pravzaprav vanj verjamemo, kajti navdušenje zanj je bilo letos veliko, in sicer tako med poslušalci kot med pripovedovalci.

FOTO GALERIJA >>>

1.4.2008
GRAD ŽOVNEK, razstava

V naši knjižnici radi in pogosto sodelujemo z društvi, organizacijami, pa tudi posamezniki. Tokrat smo roko podali KULTURNO ZGODOVINSKEMU DRUŠTVU ŽOVNEK in tako za 14 dni skupaj postavili na ogled razstavo Grad Žovnek – zgodba o transformaciji prostora.

O njej, njenem pomenu in nastanku je govoril Franc Kralj, za prijeten zven kitar sta poskrbela učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Tim Zazijal in Matjaž Kreča, ki se kalita pod mentorstvom profesorice Marija Alatič.

VELIKONOČNE USTVARJALNICE Z IRENO VERBIČ

Medobčinska splošna knjižnica Žalec večkrat na leto organizira ustvarjalnice na različne teme za svoje bralce. Letos so že šestič  pripravili velikonočne ustvarjalnice za otroke in odrasle. Pod vodstvom Irene Verbič so udeleženci krasili umetna jajca z riževim papirjem, s servetno tehniko in z dodatki iz filca in perja. Uporabljali so materiale, ki se lahko kupijo v naših trgovinah in so cenovno dosegljivi vsem.

V krajevnih knjižnicah na Ponikvi, v Grižah, Petrovčah, Libojah in v občinskih knjižnicah v Žalcu, na Polzeli, na Vranskem in v Braslovčah je bilo več kot 130 udeležencev različnih starosti, ki so ustvarili unikatna velikonočna jajca, s katerimi si bodo polepšali praznične dni. Izmenjali so izkušnje in se pogovarjali o idejah za naslednje ustvarjalnice.

 

18.3.2008
BENKA PULKO, življenjski potopis Pocestnica

V torek, 18. marca 2008, smo ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili Benko Pulko, popotnico, pisateljico, svobodno novinarko, predavateljico, Slovensko leta 2003, Guinnessovo rekorderko, diplomirano biologinjo. Povod za povabilo je bila njena druga knjiga, življenjski potopis Pocestnica.

Poglavja v knjigi se ne začnejo s pripravami na 2000 dni dolgo potovanje, temveč z njenim rojstvom. Bernardka naj bi ji bilo ime, a so jo zaradi lažje izgovorjave imena  kmalu preimenovali v Benko, kakor jo poznamo še danes. Takoj jim je bilo jasno, da to ne bo povsem običajen otrok, kaj šele dekle, še posebno pa ne ženska. Najbrž so imeli prav; namreč, koliko pa poznamo žensk, ki bi s težkim motorjem obkrožile svet in se tudi vrnile. Zato pa je pristaja na 16. mestu »naj moškega« revije Playboy.

Štiri desetletja burnega življenja drugačne ženske je bila dovolj dobra podlaga za večer, ki je morda marsikomu usmeril tok misli, kajti sama dostikrat pove, da je treba verjeti vase, pa prideš vsepovsod. Ali predvsem tja, kamor si želiš. Kdor je zadovoljen z malim, velikega nikoli ne bo dobil, pravi Benka Pulko.

Po predavanju so številni obiskovalci lahko knjigo Pocestnica tudi kupili.

11.3.2008
POTI DO ZDRAVJA
Predstavitev knjige prim. Janeza Polesa dr.med.

V torek, 11.3.2008, smo v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec povabili prim.Janeza Polesa, dr.med. V pogovoru, ki ga je usmerjala Jolanda Železnik, je predstavil knjigo Poti do zdravja, ki jo je decembra lani izdal Premogovnik Velenje. Knjiga je poljuden priročnik za izboljšanje zdravja oziroma ohranjanje zdravega načina življenja. Njen namen je spodbujanje življenjskega stila, ki bo vključeval redno telesno aktivnost in skrb za zdravje.

Prim. Janez Poles, dr.med., strokovnjak internistične medicine, je od leta 1980 zaposlen v Bolnišnici Topolšica. Pomembno je prispeval k njenemu ugledu in prepoznavnosti ter povezanosti z okoljem. Poleg kliničnega dela z bolniki na oddelku, v specialistični ambulanti in funkcionalni diagnostiki, se ves čas intenzivno vključuje v izobraževalno in raziskovalno delo. Od leta 1980 opravlja preglede slovenskih letalcev, od leta 2000 je inštruktor nordijske hoje.

Zagotovo je mnogim prisotnim odprl pot do zdravja in jih prepričal, da je sprememba življenjskega sloga nujna, če ne vključuje redne telesne aktivnosti. Telesna aktivnost je zagotovo dejavnost, ki daje več energije kot je porabi. Telesno aktivne osebe so redkeje bolne, čas okrevanja pa je krajši.

Človeško telo je narejeno za gibanje. Naši predniki so bili lovci in nabiralci. Že Hipokrat je npr. ugotovil, da je pomanjkanja gibanja škodljivo. Pomembno je, da upočasnimo življenjsko uro, prisluhnemo svojemu telesu, ki izraža potrebo po gibanju, in dosežemo harmonijo telesa in duha.

Koliko in kaj bomo pojedli, bomo kadili ali ne, se bomo opijali, bomo vsak dan dovolj aktivni – to so naše svobodne odločitve. Moramo pa doseči, da bo vsak vedel, kaj mu škoduje in kaj ga varuje pred morebitno boleznijo.

26.2.2008
PRAVLJIČNA URA Z ANDREJEM

Otroci, polni lepega, ustvarjalnega, so prinesli v našo pravljično knjižnico v svojih očeh čudovito pomlad, cvetoči zaklad.
Družno smo pomagali zajčku,krtku in medvedu na njihovi poti proti pomladi.Spoznali smo, da je lahko pomlad tudi to, da te očka nese na hrbtu..proti naslednji pravljici.

Pripravil: Andrej Steničnik

4.2.2008
KRAJEVNA KNJIŽNICA ŠEMPETER
V Cobissu odslej vse enote Medobčinske splošne knjižnice Žalec

V kooperativni online bibliografski sistem Cobiss smo vključili še zadnjo od enajstih enot Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Krajevno knjižnico Šempeter. V lokalnem katalogu te knjižnice je okoli 7500 enot knjižničnega gradiva. Uporabniki imajo prek Cobiss/Opac-a vpogled v lokalni in vzajemni katalog vseh knjižnic v Sloveniji tudi od doma. Od doma si lahko podaljšajo izposojeno gradivo ali si ga rezervirajo. Prav tako imajo prek knjižnice dostop do različnih baz podatkov.

Letos bodo v knjižnici uredili še posebno računalniško mesto za uporabnike, kjer bodo imeli dostop do interneta.

Na skromni prireditvi smo prvo izkaznico v novem sistemu podelili tamkajšnji knjižničarki Jožici Bratuša. Prisotne je nagovorila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, poseben pozdrav pa je knjižnici namenil predsednik KS Šempeter Silvo Udrih. V  kulturnem programu, ki so ga za slovesnost pripravili učenci osnovne šole v Šempetru, je bilo slišati, da se krajani novih možnosti, ki jih knjižnica ponuja, veselijo in da jih bodo tudi koristno uporabili.

 

1.2.2008
RUDARSKA DEDIŠČINA ZABUKOVICA – LIBOJE
P
redstavitev knjige dr.Jožeta Hribarja in Brede Veber

Avtorja pričenjata knjigo z informativnim opisom nastajanja premoga pred 30 milijoni let. Opišeta začetek rudarjenja v Zabukovici in Libojah in pot obeh premogovnikov do njunega zaprtja. V obeh rudnikih – v Zabukovici in Libojah – so pričeli rudariti leta 1799. V 167 letih obratovanja rudnika Zabukovica so nakopali 3,2 milijonov ton premoga. V Libojah so rudnik zaprli po 173 letih, nakopali pa so 1,3 milijon ton premoga. Knjiga je opremljena še s preglednico pomembnejših podatkov, veliko je v njej fotografskega gradiva, poseben prostor pa je namenjen tudi predstavitvi Rudarskega muzeja Zabukovica-Liboje in drugim spomenikom v obeh krajih, ki negujejo spomin na rudarjenje.

Izid prvega zvezka zbirke Izviri naše dediščine sta omogočila Ministrstvo za kulturo in Občina Žalec. Založnik je Etnološko društvo Srečno.

Avtorja sta v pogovoru ob predstavitvi, ki ga je vodila Jolanda Železnik, izrazila željo in voljo po ohranjanju rudarskega izročila, kajti rudarska tradicija povezuje generacije in zagotavlja nepretrgano zvezo med preteklostjo in prihodnostjo.

Ker je v družbi rudarjev vedno prijetno, so se mnogi prisotni z veseljem odzvali povabilu na čisto pravo rudarsko malico, kakršne danes sploh ne poznamo.

Ob predstavitvi knjige je bila na ogled postavljena priložnostna razstava, ki si jo lahko ogledate do 9.2.2008.

 

22.1.2008
NAMIBIJA –
23 dni v peskovniku ali Kje je ta Afrika?
Branko Verdev

Puščavska dežela na jugozahodu Afrike je razpeta med Kalahari in Namib, velika je za štirideset Slovenij in polna samote, najbolj čudovite narave in najbolj enkratnih plemen. Je nekdanja nemška kolonija, ki je urejena in varna. Ima izredno zdravo podnebje in bogato založene trgovine. To triindvajset dnevno avanturo z Zvonetom Šerugo je izkusil naš gost, Branko Verdev, ki pravi, da je Namibija zakon!
Za redkimi mesti se razprostirajo stotine kilometrov in dnevi vožnje skozi najlepše puščave in savane. Ceste so makadamske in »začuda« urejene. Tri tedne so živeli v gmajni, spali sredi ničesar, v urejenih kampih ali na robovih plemenskih vasi.

Deli vsebino na facebook-u...

Napiši komentar!

*