Domov » Arhiv prireditev Žalec 2007

Arhiv prireditev Medobčinske splošne knjižnice Žalec v letu 2007

1 januar 2007 Brez komentarja

USTVARJALNICE ZIMA 2007
Ustvarjalnice pripravila in vodila Irena Verbič

Na letošnjih ustvarjalnih delavnicah je ustvarjalo več kot 70 mladih in malo manj mladih. Okrasili smo 30 adventnih venčkov, oblikovali 5 adventnih koledarjev in izdelali preko 200 novolentih voščilnic. Predstavljamo vam nekaj delovnih trenutkov z različnih delavnic:

4.12.2007
ALEKSANDER VIDEČNIK –
čuvar kulturne dediščine savinjskega človeka
Pogovor: Irena Štusej

S posebnim občutkom smo za glasbeni uvod k večeru izbrali pesem Slovenskega naroda sin, ker sicer nismo vedeli, kako naj že kar na začetku izrazimo dovolj spoštovanja  do gosta, ki smo ga povabili k pogovoru. Matjaž Kmecl je vedel, zakaj mu je prisodil vzdevek »mali Valvasor za Zgornjo Savinjsko dolino«. V mnogih letih iskanja, zbiranja, urejanja in zapisovanja je nastalo na desetine knjig, knjižic in časopisnih zapisov. Vse to je sedaj zbrano v eni knjigi Iz mojih zapisov. Knjiga pove, kaj je savinjski človek ustvaril, kakšne posebnosti ga odlikujejo, kako so se savinjski ljudje imeli med sabo. Dotika se mnogih področij življenja, dogodkov in ljudi, med katerimi so bila mnoga v pogovoru omenjena, večino pa je nemogoče predstaviti na enem večeru.

Avtor se je razgovoril o ljudskem zdravilstvu, o hmeljarstvu, o flosarjih, o hranilništvu, planinstvu in nekaterih posebnostih življenja ljudi. Imeti v svoji sredini Aleksandra Videčnika pomeni, da se ne bo pozabilo. To je zanj značilen izrek, na katerega so nas opozorili v knjižnici v Mozirju, kamor redno zahaja in kjer urejajo njegovo osebno zbirko dokumentov. Za tisti, ki bi radi izrazili spoštovanje do njegovega dela, bo najprimernejši čas v decembru, ko bo dopolnil 87. leto starosti.

Večer je z glasbo polepšala mlada pianistka Špela Štusej.

27.11.2007
ERVIN FRITZ: VRANE

V knjižnici smo gostili pesnika, dramatika, dramaturga in prevajalca Ervina Fritza. Letos je izšla nova zbirka njegovih pesmi za mladino Vrane, ki pa je po sporočilnosti, kot pravi avtor sam, blizu tudi odraslim.

Pogovor s pesnikom je izpeljala dobra poznavalka njegovega ustvarjanja profesorica Marija Končina. Kadar govorimo o pesniškem ustvarjanju, sta imeni Ervin Fritz in Marija Končina stalna imenska zveza. On pesni in pesni, ona pa mu je s prepoznavanjem pesmi ves čas za petami. Zato ju radi povabimo skupaj.

Tokrat sta bila tu zaradi novih pesmi. Vranjih pesmi. Večerni pogovor je bil v navezi s pravljično uro v knjižnici, ki je bila popoldne. Veliko otrok, med njimi tudi varovanci II. osnovne šole Žalec, je  simpatično pripovedovalo o vranah; na koncu ure pa so jih celo narisali. Njihove domislice in upodobitve so bile potem na večernem pogovoru podarjene pesniku. Posebej je bilo naročeno od deklice Maše, ki je edina narisala večbarvno vrano, da moramo povedani gospodu Ervinu, da je njena risbica od takrat, ko so bile vrane še pisane. Sicer pa so povedali, da so vrane najbolj črne, da so ful tečne  in malo čudne, ker trkajo s kljunom po šipi, čeprav vidijo, da je okno zaprto.

Pesnik je potem na večeru temu še marsikaj dodal. Iz pogovora je bilo razbrati, da nove pesmi niso le pesmi o vranah, ampak so tudi pesmi o nas. Lahko jih dojamemo tako ali drugače.

Večer je z nastopom polepšala mlada baletka in flavtistka Miša Murgelj.

Irena Štusej

 30.10.2007
Pravljična ura z ustvarjalnico

V torek, 30.oktobra, ob 17. uri se je ponovno pokazalo, da je naša knjižnica premajhna za vse tiste, ki se udeležujejo naših prireditev. Pravljična ura z ustvarjalnico je v naše prostore privabila 24 otrok in njihovih staršev. Najprej so vsi skupaj prisluhnili pravljicama Čarovnica Vilma in  Bavbav, potem pa so izdelali vsak svojega duhca. Pri izdelavi so jim pomagali starši, saj so bile nekatere ročice premajhne za drobna opravila. Zadovoljni s svojimi novimi lutkami – marionetami, so se otroci navdušeni odpravili domov. Ustvarjalnico je vodila Irena Verbič.

 

25.10.2007
MARIJA GABER – razstava herbarijev, rožnih listov in knjižnih kazalk
(V okviru projekta Poleg branja)

V četrtek, 25.10.2007, so v Medobčinsko matično knjižnico Žalec vabili bahavi cvetovi, šumeče trave, zdravilne zeli in simbolika rož. Za to razkošje je poskrbela Marija Gaber iz Šmartnega v Rožni dolini, v pomoč pa so ji bile Ljudske pevke s Ponikve, ki so z ohranjeno ljudsko pesmijo popestrile odprtje razstave.

Mariji Gaber so bili že od otroštva raj cvetoči travniki. Najbrž so ji rojenice položile v zibelko ustvarjalnost, saj je že kot mala deklica spletala venčke iz marjetic. Po končani osnovni šoli jo je kot regratovo seme odneslo v Celje. Seme je vzklilo.

Toda šele po upokojitvi je našla čas za izpolnitev svojih dolgoletnih želja – pričela je vzgajati rastline, našla je čas za spoznavanje lepot narave. Oživljati so začele njene cvetlične slike, herbarijske pole, voščilnice, ročno izdelan papir in drobna darila, ki ogrejejo srce. Vztrajno delo, natančnost in barvna usklajenost odlikujejo izdelke, ki so na ogled v žalski knjižnici.

O ustvarjalnosti Marije Gaber je najbolj živo pripovedoval film, ki ga je posnel njen mož, nekdanji snemalec na Televiziji Slovenija. Številne obiskovalce pa je navdušila tudi s svojo opravo, še zlasti s cvetličnim klobučkom.

V knjižnici je bilo čutiti domačnost, oplemeniteno z veliko ljubezni, srečo in veseljem.

 

23.10.2007
NEŽA MAURER – Od mene k tebi in Raj
Jesenski večer poezije

Jesenskega večera z žensko poezijo, kakršnega smo preživeli v torek v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu, si lahko le še ponovno želimo. Neža Maurer  ni bila prvič gostja naše knjižnice, a jo vedno znova odkrijemo in spoznamo.

Dve njeni pesniški zbirki smo predstavili: Od mene k tebi (Celjska Mohorjeva družba) in Raj (Mondena). Predstavnika založb Matija Remše in Ivo Frbežar sta vsak po svoje umestila pesnico med avtorje, ki so vedno znova zaželeni, da jih uvrstijo v založniški program. Direktorica knjižnice Jolanda Železnik  je omehčala uvodni del z branjem verzov obeh zbirk. Na koncu je dobila besedo tudi Neža. Videti je bilo, da jo je večer navdušil, saj njeni duhovitosti v pripovedovanju ni in ni bilo konca.

Nastopajoče je s svojo osebno nitjo povezovala Urška Jeršič, ves večer pa so peli pevci Savinjskega okteta.

 

Organizacijo večera je omogočila tudi Zavarovalnica Triglav, d.d.

 

17.10.2007
ŽALEC IN OKOLICA
Fotografska razstava fotokrožka Univerze za tretje življenjsko obdobje

V Medobčinski matični knjižnici so vedno pripravljeni ponuditi možnost vsem članom Univerze za tretje življensko obdobje, da predstavijo svoja dela in dosežke.
Tako smo tudi člani fotokrožka  17. oktobra imeli priložnost razstaviti svoje fotografije na temo  ŽALEC IN OKOLICA.

Tega smo bili veseli, saj  si dela razstavljena v mestni knjižnici lahko ogleda veliko obiskovalcev. Morda smo vzpodbudili svoje vrstnike, ki se še niso odločili  da bi  se vključili v katerega od krožkov na naši univerzi in tako za svoje notranje zadovoljstvo aktivno preživljali svoj zasluženi prosti čas.
Člani krožka se upravi knjižnice iskreno zahvaljujemo za podporo in pomoč

 

11.10.2007
SREČANJE VAROVANCEV DOMOV ZA OSTARELE
Dom Nine Pokorn Grmovje, Dom upokojencev Polzela, Naš dom Vransko

V četrtek je bilo v naši knjižnici srečanje varovancev domov za ostarele. V velikem številu so prišli na srečanje varovanci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma iz Vranskega. Po uvodnem pozdravu direktorice Medobčinske matične knjižnice Žalec Jolande Železnik, so ustvarjalno delo vsakega doma predstavile njihove delovne terapevtke. Na kratko pa so svoje bralne urice predstavile tudi Anka Krčmar, ki že nekaj let razveseljuje stanovalce Doma Nine Pokorn, Laura Jelen, ki enkrat mesečno obiskuje stanovalce Doma upokojencev Polzela in Valerija Jerman, ki prav tako enkrat mesečno obišče varovance Našega doma na Vranskem.

Za popestritev srečanja sta poskrbela, ob spremljavi mladega harmonikaša, plesalca iz folklorne skupine KUD Grifon Šempeter. Da pa vzdušje ni zamrlo, so tudi sami varovanci radi zapeli slovenske ljudske pesmi. Nekateri so zbrali dovolj poguma, saj so recitirali svoje pesmi. Tako je simpatični g. Valter, iz Doma upokojencev Polzela, s svojim nastopom nasmejal obiskovalce in navdihnil župana občine Žalec, g. Lojzeta Posedela,  da se je tudi sam preizkusil v poeziji in navzoče pozdravil v zelo lepem poetičnem govoru.

 9.10.2007
TEČAJ ISKANJA GRADIVA PO ELEKTRONSKEM KATALOGU COBISS

V okviru Tedna vseživljenjskega učenja, smo v naši knjižnici organizirali brezplačni tečaj iskanja gradiva po elektronskem katalogu COBISS/OPAC. Zaradi dobrega odziva na prvi tečaj, smo ga organizirali ponovno, in je tako potekal že drugič. Tečaj je vodil naš informator Bojan Uranjek, ki je razložil bistvene elemente in načine iskanja tega elektronskega kataloga. Vsak udeleženec, bilo jih je kar nekaj, je prejel učno gradivo, s katerim si lahko potem pomaga pri domači uporabi kataloga in tako sam najde iskano gradivo, si ga potem naroči, rezervira, lahko pa si tudi podaljša tisto, kar ima že izposojeno.

Teoretičnemu delu, je sledil praktični del, pri katerem so udeleženci postavljali razna vprašanja, lahko pa so tudi videli, kako iskalni proces sploh poteka in kakšne možnosti vse nudi elektronski katalog COBISS/OPAC.

3.10.2007
RAZSTAVA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA SREČNO
Srečanje z rudarsko dediščino

V okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja smo v sodelovanju z Etnološkim društvom Srečno iz Griž pripravili razstavo Srečanje z rudarsko dediščino. Odprtja so se udeležili številni obiskovalci, posebej svečani so bili uniformirani rudarji, ki smo jim pripeli rdeč nagelj. Rudarsko himno in še mnoge druge je odlično zapel Rudarski oktet Velenje, ki je za prijetno vzdušje skrbel tudi po končanem uradnem delu.
O pomenu razstave in rudarstvu v Libojah in Zabukovici sta spregovorila dr. Jože Hribar in Breda Veber. Za rudarsko malico je poskrbelo Mesarstvo Čas Žalec, sadni kruh, večkrat nagrajen, pa je spekla Fanika Burjan. V prijetnem druženju so pozno v večer oživljali spomini, ki so bili ob zapeti rudarski pesmi še bolj živi.

Razstava bo na ogled do 10.10.2007.

2.10.2007
ZAJČKOV ZVONČEK, lutkovna igrica

V Medobčinski matični knjižnici Žalec radi gostimo otroke, še posebno, če nam zaradi občutne stiske s prostorom uspe povabiti večjo skupino.

V tednu otroka smo povabili v knjižnico vse otroke, predvsem pa tiste najmlajše gledalčke, ki bodo najbrž prvič v knjižnici. V  torek, 2. 10. 2007, smo v popoldanskem času gostili lutkovno igrico Zajčkov zvonček Gledališča za vse z Jesenic. Knjižničarji ne pomnimo tako dobro obiskane prireditve. Pretesno je bilo celo na stojiščih, kjer so starši otroke dvignili na ramena, da so spremljali, kako je zajček dobil nazaj svoj zvonček.

Slišati je bilo negodovanje staršev, zakaj je takšna prireditev v knjižnici in ne v dvorani. Knjižničarji menimo, da se mnogi malčki na ta način prvič srečajo s knjižnico, ki jo bodo odslej povezali s prijetnim doživetjem in se kasneje vrnili, da si sposodijo knjige, obiščejo pravljično uro in drugo. Preutesnjen  prostor je tisto, kar nam omejuje, da bi tovrstno srečanje organizirali večkrat.

Sicer pa so v naši knjižnici preutesnjeni tudi prostori za odrasle uporabnike in le upamo lahko, da nam bodo prihodnje odločitve pristojnih naklonjene v smislu pridobitve novih prostorov ali razširitve obstoječih.

                                                                                                                     I. Štusej

25.9.2007
Pravljična ura z Andrejem

Dne 25.9.2007
smo bili z bodicami,
listjem obdani,
v zlati jeseni,
v pravljični zakladnici knjižnici,
obdarovani s sladkim kostanjem in s pesmicama Kostanjev škratek Neže Maurer in Kostanj Lili Novy. Darilo je bila zgodbica Maja gre v gozd po kostanj Maje Milčinski.Maja z drobno pomočjo in neuklonljivo voljo uspe priti do cilja, do kostanja v gozdu.
Milana Petka Kostanjevo drevo gre v Afriko, sporoča, da se po vsaki poti vrnemo domov, k svojim koreninam, k počitku in zavetju, ki ga lahko nudi samo dom.
Maček Peregrin v zgodbici Zlate Pirnat najde zatočišče v krošnji kostanja, ki je njegov razgled v svet.

Z vodo smo nazdravili daru jeseni kostanju in ga pojedli.

 

4.9.2007
Odprtje razstave OZKOTIRNA ŽELEZNICA ŽALEC – ZABUKOVICA

Iz niza prihajajočih prireditev z naslovom Iz zakladinice Domoznanskega oddelka smo pričeli s predstavitvijo ozkotirne železnice Žalec – Zabukovica. Po uvodnem pozdravu direktorice MMK Žalec Jolande Železnik, je odtvoritev razstave pričela tolkalna skupina Šus, ki je s svojimi vložki očarala obiskovalce. Kratko zgodovino te proge je predstavila gospa Tatjana Kač iz Osrednje knjižnice Celje, gospod Karel Rustja (upokojeni vodja železniškega muzeja v Ljubljani) pa je opisal progo še iz tehničnega vidika ter osvetlil same začetke gradnje železnic po svetu. Zapisal je, da je ozkotirna proga, tudi ozkotirnica, železniška proga, pri katerih je razdalja med notranjima bočnima stenama glave tirnic manjša od 1435 milimetrov. Železnica je bila neobhodni pogoj za razvoj premogovnikov v dobi, ko še ni bilo cenenih tovornih vozil.
Zabukovški premogovnik je bil oddaljen dve uri hoda od celjske železniške postaje, ampak cesta je bila v tako slabem stanju, da je bil prevoz zelo drag. Intenzivni postopki za gradnjo ozkotirne proge so stekli v začetku leta 1917. K temu je, pred koncem prve svetovne vojne, zelo pripomoglo pomanjkanje vprežne živine, saj je večino konj zasegla vojska za potrebe fronte ali pa so jih porabili za prehrano sestradanih vojakov in vojnih ujetnikov.
Progo so začeli graditi leta 1918 italjanski vojni ujetniki na območju rudniških obratov. V času obratovanja proge, to je od leta 1919 do leta 1964, je na njej vozilo šest lokomotiv. Ta proga je bila ena najtežjih prog te vrste v Sloveniji, saj je imela 27% do 32% vzpona, zato so lokomotive močno “puhale” in “iskrile”. Prav zaradi tega je kmalu po začetku obratovanja prišlo do velikega požara v Migojnicah (1920).
Industrijska rudniška proga je z leti prodobivala vedno več nasprotnikov in tako so 24.2.1964 opravili poslovilno vožnjo.


POLETJE 2007

Julij in avgust 2007

Počitnice so mimo. Ko smo v juniju razmišljali o dejavnostih, ki bi jih mladim ponudili v juliju in avgustu, nismo pričakovali, da bodo ves svoj prosti čas preživljali med policami. Poletje je namreč čas za sonce, za nova poznanstva, za morje, za hribe, za nove energije, ki jih najdemo v naravi. Razmišljali smo o tistih mladih, ki so morda dopoldne sami doma, ki so prek leta hodili v knjižnico in bi tudi med počitnicami radi obdržali stik s knjigami in druženje med policami.

Kaj smo jim ponudili ?

Mladi se dosti družijo z računalnikom, ker jim ta omogoča klepet s prijatelji (kadar ne morejo do njih), adrenalinske igre spretnosti in iskanje njim potrebnih informacij. V času počitnic smo jim omogočili, da so za računalniki sedeli brezplačno. Vsak dan so med 9. in 10. uro na mizi našli barvice. Nastalo je kar nekaj risbic, ki jih bomo razstavili v septembru, da bodo na ogled vsem. Vsak petek smo med 10. in 11. uro na velikem platnu zavrteli kakšen mladinski film. Obisk je bil skromen; je pa kakšen odrasel obiskovalec z veseljem postal in si ogledal del filma.

   Konec meseca je bila pravljična ura. Najbolj obiskana je bila ura z našo Renato, ki je po rodu Poljakinja. Otrokom je predstavila Poljsko, jim povedala zgodbico in jih skušala naučiti nekaj poljskih besed.   Tudi delavnice smo imeli. V Žalcu, na Vranskem in na Polzeli smo izdelovali okvirje za poletne fotografije. Veliko ustvarjalne energije je bilo v zraku. Sicer pa smo imeli pri vhodu v knjižnico ves čas veliko morsko tihožitje s školjkami, z ribiško mrežo, s poletnim branjem in sporočilom v steklenici.

Zdaj pa….se veselimo jeseni! Novih knjig, prireditev, novih obrazov, jesenskega listja pod nogami in novih energij. Pridružite se nam.

Irena Štusej

19.6.2007
ZLATKO BLAŽIČ: ZGODOVINA MOJE HEROINSKE ODVISNOSTI
Pogovor z gostom: Andreja Hutinski

Tisto, zaradi česar je Zlatko Blažič sklenil mračen posel z velikim H, ki mu je za več let prodal svoje življenje, ne spada v ustaljene predstave o vzrokih, dejanju in nehanju heroinskega odvisnika. Blažič sam pravi: Res, moji spomini na otroštvo so prijetni in svetli. Pri nas doma je bila ljubezen. Igra, smeh pogovori, meje, ki sta mi jih postavljala, da se ne bi razlil prek njih in se prizadel. Nežne besede, nežni dotiki. Zaupanje…

Pa vendar se mu je zgodilo. V nekem trenutku svojega življenja je začel bežati od situacij, ki se niso pokrivale z njegovimi umišljenimi, idealnimi podobami, ki jih je gojil v sebi. Kako dobro je imel v sebi umišljen prvi dotik z dekletom, prvi poljub in potem vse drugo, kar se more zgoditi med dvema tam za šolskim grmom ali nekje drugje v senci pred drugimi. Resničnost je bila drugačna. Raje je ostajal v iluzijah in jih začel še poglabljati. Že pri trinajstih letih. Zadnja štiri leta pred triindvajsetim letom pa je užival izključno heroin.

Potem je nekega dne, ko je čepel nekje na ulici v Italiji, mimo njega šla mlada družina z majhnim otrokom. Žuboreli so mimo, kot pravi sam. Na razdalji pol metra je ugledal njih, ki so bili srečni, in sebe, ki je bil ubog do podna človeške duše. Pol metra med resničnostjo in iluzijo. Takrat je začutil, da mora končno tudi on postati resničnost…

Pet let se je v Don Pierinovi skupnosti trgal iz krempljev heroinske odvisnosti.

Zlatko Blažič je čustven, nežen, izredno tankočuten in duhovit človek. Takšna je tudi njegova knjiga, ki se bere kot roman, kot pesem, kot zgodba, kot izpoved, kar želite. Knjiga lahko na področju reševanja problematike odvisnosti postori čudeže.

 Žal nam je, da je pogovor z avtorjem v naši knjižnici ostal spregledan tako od staršev, mladine, kot tudi od stroke. Na naših policah jih čakajo njegove knjige…

12.6.2007
AFRIKA DALEČ OD SAFARIJA
Humanitarna odprava tropske medicine Uganda 2006

Tina Zbašnik in Tinkara Trkaj sta nam s pripovedovanjem ob diapozitivih skušali približati resnično življenje preprostih afriških ljudi in delo odprave Uganda 2006 v odročni vasici na skrajnem jugozahodu Ugande.

Ob spremljavi afriške glasbe sta velikemu številu obiskovalcev povedali tudi, da se je leta 1977 v trope podala prva slovenska zdravniška odprava. Za prof. Franja Piklja je bila afriška dežela ljubezen na prvi pogled. Tropski medicini je posvetil vse svoje nadaljnje delo. Danes pa njegovo delo nadaljujejo njegovi mlajši kolegi, med katerimi sta tudi Tina in Tinkara. Po stopinjah se trudijo privabiti sijoče nasmehe na čim več ust, pri nas pa čim več ljudem približati življenje blatnih koč in trdega dela afriških rok ter pokazati, da z roko v roki lahko storimo še več.

8.6.2007
PISATELJ DANE DEBIČ PRAZNUJE 80 LET
Obisk na pisateljevem domu – Gregorčičeva ulica v Žalcu

Domačin, pisatelj Dane Debič, dolgoletni ravnatelj celjske knjižnice, avtor romanov Balada o modri svetlobi, Brez milosti, Stekleni metulji (upodablja vojno in povojno življenje), nekdanji urednik celjske revije Obrazi, sodelavec Dialogov, je pričakal naš obisk nasmejan in voljan pogovora. Kar nekaj časopisov se je že razpisalo o njegovi življenjski poti, mi pa smo želeli poklepetati o tem, kako živi, kako mu služi zdravje, o čem razmišlja te dni.

Žena Taja nas je prijazno stregla. Nekoliko smo se branili sladic, jagod, češenj in polnih kozarcev, kaj dosti pa ne. Sladkali smo se, ko je pripovedoval, kako bi rad zbral spomine na vojne dni, na partizanska leta, na tiste dogodke, ki ga obiščejo tudi v sanjah.

»Pišem in pišem, česar se spomnim, težko bo pa potem vse urediti in ponuditi…« pravi Dane. Ah, mu bo že kdo priskočil na pomoč, naj le piše, smo mu zagotavljali.

Pravi, da dosti fotografira. Da spremlja tudi dogodke v okolju in naj ga v kratkem pričakujemo na domoznanskem oddelku naše knjižnice. Menda bo prinesel nekaj zanimivih vsebin v hrambo.

Veseli ga bomo.

   Na zdravje, gospod Debič!

 5.6.2007
BREDA SMOLNIKAR OSTAJA PISATELJICA
Pogovor s pisateljico: novinarka Alma M. Sedlar

Verjetno jih ni dosti, ki v osmih letih, kolikor je trajalo preganjanje slovenske pisateljice Brede Smolnikar, niso slišali za zloglasno pripovedko Ko se tam gori olistajo breze, v kateri so sestre Nakrst prepoznale njihovo mamo Frančiško in njenega moža. Menile so, da avtorica z dogodki v pripovedki »blati dobro ime Nakrstovih«. Tožile so jo, sodišče na prvi stopnji in višje sodišče pa sta jo spoznali za krivo. Smolnikarjeva je morala umakniti pripovedko izpred oči javnosti, plačati stroške odvetnika in tožnic in se javno opravičiti. Preganjanju pa ni bilo konca…

A Smolnikarjeva se ni vdala. V dolgoletnem pregonu se je njena pisateljska moč žlahtnila. Pripovedko je izdala kot zvočno knjigo, izdala jo je z manjkajočimi odlomki, ki naj bi bili sporni, izdala jo je v obliki skorajda nečitljivega teksta, v angleščini, vmes pa so nastajala še  nova besedila. Pisala je protestna pisma, se družila z ljudmi in navsezadnje ostala to, kar je bila že ves čas – pisateljica. Tudi, ko je končno dočakala oprostilno sodbo.

Smolnikarjeva je vsa leta tudi sama ponujala knjige knjižnicam, saj od tu pa, čudno, niso bile pregnane. Ko se je najavila po telefonu, kdo je, je bilo prvi hip pričakovati patos, obup. Daleč od tega. Vedno je rekla s smehom v slušalki: Zdaj sem pa izdala to in to! Vam lahko pošljem? Tako sončne so tudi junakinje njenih pripovedk.

Tisti, ki bodo šele danes segli po pripovedki Ko se tam gori olistajo breze, bodo najbrž razočarani, saj bodo zaradi dolgoletnega direndaja  pričakovali ne vem kaj. Hip zatem pa bodo ugotovili, da je to prav prijetna zgodbica, ki opisuje slovenski izseljenski par, ki si v Ameriki prisluži kar lepo premoženje, delno s preprodajo sadežev, predvsem pa tako, da sta v času prohibicije na črno kuhala in prodajala žganje….Če bo vse po sreči, se bo tudi snemanje filma po omenjeni pripovedki zdaj nadaljevalo. Morda bomo dočakali novo cvetje v jeseni?

Irena Štusej

30.5.2007
TUDI TO JE LOJZE PETERLE
Pogovor z gostom: Jolanda Železnik

S pogovorom Tudi to je Lojze Peterle, ki ga je z gostom Lojzetom Peterletom, poslancem Evropskega parlamenta in predsedniškim kandidatom, v veselje številnih navzočih izpeljala Jolanda Železnik, začenjamo v knjižnici serijo pogovorov Tudi to je. Z njimi bi radi znane ljudi, ki jih poznamo na primer predvsem kot politike, predstavili tudi drugače.

Do vsakega človeka se da shoditi po različnih poteh. Vsak ima s sabo več poti, po katerih si dovoli priti do sebe. Ene so bolj uhojene, druge manj. Peterleta poznamo predvsem kot politično osebnost, čeprav v javnost pogosto prikapljajo novičke o njegovih čebelah, o orglicah, ki jih vedno nosi s sabo, o zdravju, ki ga neguje, o družini, ki mu je vrednota, o športu, ki ga ne zanemarja.

Koliko prostega časa ostaja evropskemu politiku? Malo, najbrž. Temu, da znaš  »malo prostega časa« preživeti kvalitetno, najbrž že lahko rečemo učenost. Peterle jo neguje, kot tudi politično, z obema pa bi rad na naslednjih predsedniških volitvah prepričal Slovence, da je pravi predsednik zanje.

Železnikova je ves čas pogledovala na platno za njim, kjer so obiskovalci lahko spremljali projekcijo podob iz njegovega življenja. Kako mu je odleglo, ko je ugotovil, da se nad njegovo glavo pravzaprav vrstijo zanimivi utrinki njegovega življenja, ko je vendar ves čas mislil, da Železnikova pogleduje na uro. Da je bilo veselja še več, je povlekel iz žepa orglice in zaigral. Kaj ti je deklica…

Glasbeni gostji citrarka Janja Brlec in sopranistka Mojca Bedenik sta  zaključili pogovor z glasbo, župan Lojze Posedel pa s pozdravom in spominskim darilom.

Irena Štusej

23.4.2007
KNJIGAM ZA PRAZNIK – 23.APRIL SVETOVNI DAN KNJIGE

Vlado Žabot, predsednik Društva slovenskih pisateljev, je v poslanici za praznik povedal, da nam ne more biti vseeno, kaj beremo. Zadnji čas se namreč čuti, da se naokrog plazi miselnost, da je vseeno, kaj beremo, samo da beremo.

V Medobčinski matični knjižnici poudarjamo predvsem to, da nam tudi ni vseeno, ali ljudje berejo ali ne. Skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec smo pripravili celodnevno prireditev Knjigam za praznik. Pred knjižnico in trgovino Mercator smo postavili stojnici, kjer je bila bogata izbira knjig, ki so želele menjati lastnike. Vsak je prejel nagelj, saj je navada, da se ta dan podari tudi cvet.

Osrednja prireditev dneva je bila ob 18. uri, poimenovali pa smo jo Pripovedovalnica. Ni nam vseeno, kako pripovedujemo, še posebej nam ni vseeno, kako pripovedujejo mladi. Vse osnovne šole Spodnje Savinjske doline smo povabili, da prijavijo po dva pripovedovalca na tekmovanje v pripovedovanju. Temo so si lahko izbrali sami. Za sodelovanje so se odločile osnovne šole Braslovče, Petrovče, Polzela in Žalec. Vsak je imel možnost v petih minutah povedati svoje. Ocenjevalno komisijo v sestavi Lidija Koceli (prof. slovenščine), Jani Prgič (prof. slovenščine) in Irena Štusej (univ. dipl. bib.) je po posebnih kriterijih, ki so bili določeni vnaprej, najbolj prepričal Leon Ašenberger iz osnovne šole v Petrovčah. Prejel je glavno nagrado, ki jo je prispevala Banka Celje. Vsi tekmovalci so za svoj nastop prejeli knjižne nagrade.

Nagrada za vse pa je bila gostja večera Anja Štefan, dobitnica letošnje nagrade za najboljšo izvirno slikanico Sto ugank.

Pohvalila je pripovedovalce, s svojim pripovedovanjem zgodb pa je vse zbrane začarala za dobre pol ure.

16.4.2007
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ANICE TRIVAN IN VESNE LUKANC KOCUVAN

Na ta dan smo v naši knjižnici odprli razstavo likovnih del Anice Trivan in Vesne Lukanc Kocuvan. O ustvarjalkah in njuni ustvarjalnosti je spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak, za prijetno glasbeno vzdušje pa je poskrbel Harmonikarski kvartet Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga umetniško vodi Andreja Turnšek.

Ob veliki množici obiskovalcev, ki so prišli tudi iz drugih delov Slovenije, prijetnem vzdušju in kupici pohvalnih besed ustvarjalkama, je večer minil v veselem razpoloženju.

Razstava bo na ogled do 30. aprila 2007. Z veseljem vas pričakujemo v Medobčinski matični knjižnici Žalec.

2.4.2007
ŽREBANJE NAGRAJENCEV KVIZA O ANDERSENU

2. april, Mednarodni dan knjig za otroke in mladino, je poseben dan. Otroci, ki so nas ta dan obiskali, so trdili, da je tudi 1. april poseben dan, saj lahko ta dan koga nahecajo in se potem smejejo. Imajo prav, a tudi 2. aprila se lahko smejemo, ko se spomnimo npr. vseh zabavnih in zabavljivih knjig naših mladinskih pisateljev, ki skušajo razvedriti mlade bralce.
Dva tedna so mladi obiskovalci v knjižnici reševali Kviz o Andersenu. Ni bil posebno težak.

Rešitve:

1. 2. aprila je bil na Danskem rojen H. C. Andersen

2. Grdi raček

3. Kraljična na zrnu graha

4. Pet naslovov, npr. Cesarjev slavec, Palčica,  Svinjski pastir, Snežna kraljica, Mala morska deklica, Kakor napravi stari, je vedno prav, Božično drevo, Cesarjeva nova oblačila….

Med prisotnimi na žrebanju smo izbrali zapisnikarja in določili komisijo. Vse je potekalo pod budnim očesom Patrika Trobiša, medtem ko je Niko Škafer vse, kar se je dogajalo, zapisal.

Izžrebanci, ki so prejeli knjižne nagrade, so naslednji:

  1. Vida Škafer
  2. Ana Budež
  3. Patrik Vašl
  4. Branko Vašl
  5. Kamila Marta Novak
  6. Scott  Vašl
  7. Petra Tratnik
  8. Anja Poznič
  9. Andreja Tratnik
  10. Marija Habe
  11. Maruša Kujan
  12. Manca Kolar
  13. Matic Pusovnik
  14. Anamarija Steničnik
  15. Tajda Kolar
  16. Zarja Steničnik
  17. Polon-Pascal Trobiš

Še tolažilne nagrade:
Marjan Škafer, Monika Habe Vašl, Sandra Korber, Nina Turk

Vsem nagrajencem čestitamo.

24.3.2007
PRAVLJIČNA URA V KNJIŽNICI

Tega dne so otroci vstopili v pravljično zakladnico knjižnico in obiskali čudežni svet zajčkov. V pravljici Kje si Mandi so začutili kako je pri srcu nekomu, ki je krivično obdolžen.
Kako je postal zajec kralj jih je poučila, da velikost nekoga še ni modrost in da je pamet dragocenejša kot žamet – zajček je bil skromen po govorjenju, bogat pa po dejanjih.
V preobleki belega zajca so otroci spoznali, da je bistvo mnogokrat očem prikrito in, da tisti, ki gleda z ljubeznijo vidi več in globlje.
V pesmicah Zajec in pes, Zajček suhi, Zajec in Zajček skakalček smo sklenili naše medsebojne pogovore in vtise.
Bilo nam je – pravljično.
Pravljično uro je pripravil Andrej Steničnik.

20.3.2007
PO ŽENSKO Z MILENO ZUPANČIČ

Gostja torkovega večera v naši knjižnici je bila filmska in gledališka igralka, ambasadorka  Unicef-a, gospa Milena Zupančič. Nenehna vožnja med Bohinjsko Belo, kjer živi, in Ljubljano, kjer še vedno nastopa, je ne utruja. Le včasih pozimi je neprijetno, ko je cesta zasnežena ali poledenela. Takrat ne ve, če bo prišla pravočasno ali če bo sploh prišla. Na robu pomladi smo se ta dan zbudili v zasneženo jutro. Kot nalašč. Nismo hoteli ostati brez nje, zato smo jo odšli iskat. In smo jo imeli.
Še dobro, da jo je že v otroštvu tako močno zamikalo igranje, kajti v štirih desetletjih je osvojila vse generacije občinstva. Prejela je najvišja priznanja: zlate arene za filmske vloge, Sterijeve nagrade za vloge v gledališču, Borštnikov prstan, veliko Prešernovo nagrado. Svoj obraz je posodila mnogim ženskam na odru. A še vedno, kadar komu omeniš njeno ime, marsikdo reče, aha, to je ona Meta iz Cvetja v jeseni. Meta je podoba, ki bo za vedno ostala z nami.
V pogovoru smo se previdno dotikali Milene kot ženske. Nismo  še enkrat prehoditi vse njene poti, želeli pa smo se tu in tam ustaviti, jo pogledati in videti, kakšna je, kadar stopi stran od ljudi, kadar je sama s sabo, s svojimi prijatelji. Bilo je vredno.


12.3.2007
EKOLOŠKO PRIDELOVANJE JAGODIČEVJA

V naši knjižnici, se je v ponedeljek, 12.3.2007, odvijalo zanimivo predavanje z naslovom Ekološko pridelovanje jagodičevja. Predavala je univ. dipl. ing. agron. Nevenka Breznik iz društva Gaia. Predavanje, katerega se je udeležilo veliko aktivnih in hvaležnih poslušalcev, je trajalo dve šolski uri.

Klub Gaia je v Sloveniji prav gotovo eden največjih in najstarejših klubov, ki združuje ljubiteljske vrtnarje s ciljem, da bi jim ponudil pestre svetovalne in izobraževalne vsebine s področja vrtnarstva, sadjarstva, gojenja okrasnih rastlin, zelenjavnega vrta, zelišč … pa tudi zdravega življenja in drugih sorodnih vsebin. Mnogim je v pomoč tudi njihov mesečnik Gaia.

Obiskovalci predavanja so spoznali nekatere posebnosti pridelovanja manj znanega jagodičevja pa tudi, kako se lahko pridelovanja jagod, kosmulj, ribeza, borovnic … lotimo na ekološki, nam in naravi prijaznejši način. 

                                                                                                                                                      Karmen Jezernik

 

27.2.2007
PRAVLJIČNA URA V KNJIŽNICI

Pravljica je nekaj posebnega. Najbolj posebno se sliši, kadar jo poslušaš doma v postelji, kjer te nekdo še mehko počohlje za ušesom. Ko zapreš oči pred spanjem, lahko še nekaj časa ostaneš z junaki pravljice. Sploh te ne opazijo, ko trkaš z njimi na cesarjeva vrata, ko si z njimi pod medvedovim dežnikom in še kje. Da le ni grozno. Zjutraj je potem tako lep spomin. 

Radi bi, da bi bile tudi pravljične ure v knjižnici posebno doživetje za otroke. Najprej se spoznamo, si povemo, da smo Neža, Maša, Žan Luka, Manca, Tajda, Živa, Eva, Goran, Meta, Irena in še kdo. Na vsako ime (no, skoraj vsako) poiščemo kakšno pesmico, rožico in drugo. Ko vemo, kdo smo, skočimo v pravljico. Poslušamo, pripovedujemo, rišemo, pojemo, se smejemo, se dotikamo.

Pravljična ura je vsak zadnji torek v mesecu ob 17. uri. Če želite, da vas z vabilom spomnimo nanjo kakšen dan prej, sporočite naslov vašega otroka na: irena.s@zal.sik.si. Z veseljem ga bomo povabili.

6.2.2007
PREDSTAVITEV ROJAKINJE DR. DRAGICE KRALJ

Letošnji praznik kulture smo v naši knjižnici počastili s predstavitvijo rojakinje dr. Dragice Kralj. Z gostjo se je pogovarjala mag. Marta Dolinar, o njenem življenju pa je spregovorila Metoda Uranjek. Predstavitev je z baročno glasbo popestrila Irena Kralj.

Dr. Dragica Kralj je bila rojena v nemirnih in napetih časih, ki so zaznamovala obdobje med obema vojnama, leta 1931. Živela je srečno otroštvo. Že v zibko so ji bile položene nekatere lastnosti očeta, ki je bil član telovadnega društva Sokol, je marljiva, delovna, vztrajna… Ampak okupatorjevi cilji so leta 1941 razbili družino, s tem pa so se pretrgale tudi vezi. Kot desetletna se je znašla v Črnomlju, bila več lačna kot sita, ampak ker je že po naravi velik optimist, se zaradi tega ni preveč obremenjevala. Bila je vesela, tudi zaradi tega ker je poznala Almo Karlin. Potem je nekaj časa živela v Splitu, po koncu vojne pa je prišla nazaj v Savinjsko dolino. Končala je gimnazijo v Celju in se vpisala na študij agronomije v Ljubljani.

Pravi, da so to bili srečni časi, saj se je v tem obdobju vzpostavilo tovarištvo in prijateljstvo. Po študiju se je zaposlila na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. V šestdesetih letih se je Inštitut posvetil predvsem nalogam s hmeljarskega področja, kjer je šlo za znanstvenoraziskovalno delo in pospeševanje hmeljarske pridelave ter uvajanje novih, boljših metod.

Leta 1979 je doktorirala z doktorsko disertacijo z naslovom Proučevanje izvora variabilnosti pomembnih lastnosti glede na namen uporabe v programu žlahtnjenja hmelja (Humulus lupulus L. ).

V času svoje zaposlitve je razvila kar enajst hmeljskih sort. Prejela je številna domača in tuja priznanja, pravi pa da je največje priznanje to, da je dobila svoj prostor v domoznanskem oddelku naše knjižnice.

Karmen Jezernik

 

23.1.2007
POT OKOLI SVETA: Uroš Ravbar

V torek, 23.2.2007, smo z Urošem Ravbarjem delili izkušnje s poti okoli sveta. Ogledali smo si izjemno dobro pripravljen film, v katerem se prepletajo tipična glasba, običaji ljudi ter prelepe pokrajine sveta ter doživljali vznemirljivo, toda resnično zgodbo.

Uroš in Kristina Ravbar sta v dveh letih z avtom obkrožila svet. Prevozila sta več kot 100000 km, obiskala 52 držav in šest celin. Njuno doživetje je opisano v knjigi Potujmo skupaj okoli sveta, ki jo lahko najdete na naših knjižnih policah.

Foto: www.ravbar.t-media.si

18.1.2007
PREDSTAVITEV KNJIGE 101 ODGOVOR NA VPRAŠANJA O DIABETESU
Dr. Damjan Justinek in Darja Lovšin

Dr. Damjan Justinek je specialist interne medicine in diabetolog. Med bolniki je cenjen in priljubljen.
Knjiga 101 odgovor na vprašanja o diabetesu je bila težko pričakovana, saj si je zaupanje bolnikov pridobil s tem, da je seznanjen z najnovejšimi načini zdravljenja in tudi z vsemi težavami, s katerimi se soočajo sladkorni bolniki.

Dan po uradni predstavitvi knjige v Ljubljani je bila predstavitev v knjižnici v Žalcu. Knjigo je predstavila Darja Lovšin, dobra poznavalka zdrave prehrane in urednica revije Dita, pri kateri je knjiga izšla.  V duhovitem pogovoru pa ni bilo mogoče preslišati dejstva, da prav diabetes terja prevelik človeški davek ; samo v Sloveniji živi prek 100.000 diabetikov.

Precejšnja zaloga knjig, ki so jih iz uredništva Dite prinesli za prodajo, je pošla v prvih minutah po predstavitvi.

Deli vsebino na facebook-u...

Napiši komentar!

*