NAZAJ V ARHIV

V torek, 29.junija 2010, je bila ob 17. uri v knjižnici na Ponikvi pravljična ura z ustvarjalnico za najmlajše. Deset mladih bralcev je najprej prisluhnilo pravljici o Ribeku, mali sivi ribici, ki je imel bujno domišljijo. Kadarkoli je zamudil, zamudil pa je vedno, si je izmislil novo zgodbo. Njegove zgodbe so potovale po morjih, ko so si jih pripovedovale morske živali. Nekoč so mu rešile življenje.

Po pravljici so otroci s hama perlicami ustvarjali na temo morje in njegovi prebivalci. Na podlage so zlagali hama perle v obliki hobotnic, rib, ladij in rožic, potem pa smo jih prelikali in domov so odnesli zanimive izdelke.

V petek, 18.junija 2010, je Medobčinska splošna knjižnica Žalec enota Griže v mali dvorani Doma svobode v Grižah pripravila predstavitev priročnika Za vsako bolezen rož´ca raste. Avtor priročnika je bivši ravnatelj Osnovne šole Griže gospod Franc Smrdel. V Grižah je bil ravnatelj 13 let. Mama ga je vpeljala v zdravilni svet rastlin in s tem zelo pomembno zaznamovala njegovo življenje. Pri svojih 86. letih vsak dan nabira zdravilne rastline in jih tudi redno uporablja. Z njihovo uporabo si je tako kot mama tudi sam pomagal pri premagovanju težkih bolezni. Grižani so z veseljem prisluhnili njegovim nasvetom in na koncu celo poskusili čaj iz rastlin, katere je nabral sam. Knjiga je izšla v samozaložbi in avtor že pripravlja novo dopolnjeno izdajo, kajti ima še veliko nasvetov, s katerimi bi rad pomagal vsem, ki so pripravljeni upoštevati njegove nasvete. O njegovem priročniku sta se z njim pogovarjali hčerka Marta in knjižničarka Irena Verbič iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Večer sta popestrili mladi glasbenici Jona in Kim.

Zadnja sreda v mesecu ob 18. uri je čas, ko pride v knjižnico Griže na obisk pravljica. V sredo, 28. aprila 2010, je bila prva pravljična ura. Kljub temu, da sta prišli samo Hana in Eva, je bilo zabavno. Prisluhnili sta pravljici o zajčku Zokiju Zajšku. Mali navihani zajček Zoki ima pred spanjem celo vrsto nujnih opravil: pospraviti mora sobo, umiti si mora ušesa in zobe, potem postane žejen, poiskati mora pravo pidžamo... Na koncu želi slišati še pravljico za lahko noč.

Hana in Eva sta se nasmejali ob njegovih dogodivščinah, marsikateri otroci pa ob njegovih večernih vragolijah ugotovijo, da tudi oni zvečer zavlačujejo z odhodom v posteljo.

Pravljično uro smo zaključili z igranjem s kockami in pregledovanjem knjig za najmlajše ter obveznim bonbončkom.

Krajevna knjižnica Griže je v torek, 13. aprila 2010, gostila Andrejo Rustja. Zanimiva gostja, ki potuje po svetu in deluje v različnih humanitarnih organizacijah, je predstavila ljudstvo na severu Kanade – INUITE ali ESKIME. Skromni življenjski pogoji so jih prisilili v poseben način življenja, v katerem ni razkošja in izobilja, kakršnega smo vajeni mi. Za naš razum nemogoče razmere nam je popotnica Andreja Rustja predstavila s sliko in besedo. S seboj je prinesla tudi obleko, kakršno nosijo ženske. Razložila je pomen posameznih delov obleke, ki so jo sešili posebej zanjo in ji jo poklonili ob slovesu. V nenavadni kapuci najdejo svoje toplo mesto otroci. Za lažjo predstavo je v obleko oblekla mlado mamico, ki si je le težko predstavljala, da bi na takšen način prenašala svoja otroka. Vsi udeleženci so dobili liste z inuitsko abecedo, imeni mesecev, dvema slikovnima ugankama in zgodbo o pogumu, poskusili pa so tudi inuitski kruh, ki se po okusu in videzu zelo razlikuje od našega.

Skoraj 40 obiskovalcev je bilo navdušenih nad predavanjem. Andreja Rustja je odgovorila tudi na nekaj vprašanj in poslušalce navdušila še za ostala svoja predavanja.

KRAJEVNA KNJIŽNICA LIBOJE
OBISK VRTCA V KNJIŽNICI LIBOJE
Pravljična ura z ustvarjalnico: Trije prašički iz nahrbtnika

Slovenskemu arhitektu, pisatelju in ilustratorju Borutu Pečarju je bil posvečen spominski večer, ki smo ga 23. februarja 2010 pripravili v Krajevni knjižnici Petrovče. Borut Pečar se je rodil v Petrovčah. Da bi počastili spomin nanj, so se pet dni pred njegovim rojstnim datumom zbrali predvsem domačini - njegovi sošolci, prijatelji, znanci in vsi, ki skrbno čuvajo spomin nanj. Prisotna sta bili tudi njegova žena in hči. Slednja se je organizatorjema, Kulturnemu društvu Petrovče in Krajevni knjižnici Petrovče, zahvalila za prisrčno in iskreno druženje.

Uvodoma je zbrane pozdravila Metoda Uranjek, ki je tudi prebrala pismo, katerega je pred leti napisal Borut Pečar učenkama osnovne šole Petrovče, ki sta o njem pripravljali raziskovalno nalogo. V njem je med drugim duhovito opisal spomin na Petrovče, kot so bile nekdaj.

Anka Krčmar je s prisotnimi delila spomin na prvo srečanje z njim v žalski knjižnici, pa na praznovanje njegovega šestdesetega rojstnega dne, srečanja na razstavah in ob drugih priložnostih. Druženj z njim se rada spominja, saj so bila vselej prijetna, vznemirljiva ter zabavna; prav tako obiskov, s katerimi jo je počastil, ko se je z ženo Francko peljal skozi našo dolino.

Potem so oživeli spomini nekaterih prisotnih, med drugimi tudi Vasje Predana. O njem so pripovedovali s posebnim ponosom in zanosom. Čutiti je bilo čustveno vznemirjenost, prepleteno s srečo, ker so ga poznali, in žalostjo, ker ga ni več med nami. Umrl je lani 8.novembra, star 78 let.

Besede so se izmenjavale z zvoki citer dveh odličnih citrark Irene Glušič in Doroteje Dolinšek.

Borut Pečar je gimnazijo obiskoval v Ljubljani in Beogradu, leta 1961 pa je diplomiral na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Treniral je vrhunsko orodno telovadbo in bil večkratni državni reprezentant. Vse življenje je risal portretne karikature in knjižno ilustracijo. Čas brez pravljic je knjiga, ki opisuje življenje Pečarjeve družine v partizanih. Obraz narisan v čas, Iz oči v oči, Slovenska pomlad - so knjige, v katerih so zbrane portretne karikature, ki jih je objavljal v mnogih časopisih, tudi v Pavlihi. Bil je vrhunski risar politične karikature, ki ni bila le načelna, ampak jedka in konkretna satira s prepoznavnimi obrazi naših najvišjih politikov.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Dobil je nagrado Prešernovega sklada, Savinovo plaketo z denarno nagrado, jugoslovansko nagrado PJER za portretno karikaturo in Zlato strelo Nedeljskega za najboljšo politično karikaturo.

KRAJEVNA KNJIŽNICA PETROVČE
15.12.2009, ALMA MAXIMILIANA KARLIN, državljanka sveta

V Krajevni knjižnici Petrovče smo v torek predstavili življenje in delo popotnice in pisateljice Alme Maximiliane Karlin. V letu, ko mineva 120 let od rojstva te nenavadne raziskovalke, rojene v Celju, je izšla obsežna biografija Alma M. Karlin – državljanka sveta avtorice Jerneje Jezernik.

Povzetke iz najnovejše knjige, njenih del in življenja nasploh je predstavila Irena Štusej, bibliotekarka iz knjižnice v Žalcu. Številnim obiskovalcem je v dobri uri oživila lik te drobne, krhke, a močne in pogumne ženske, ki je pri tridesetih letih s pisalnim strojem Erika in manjšo vsoto denarja iz Celja odšla na osemletno potovanje po svetu. S tremi potopisi Samotno potovanje, Urok južnega morja in Doživeti svet je postala ena najbolj branih avtoric te zvrsti v 30-ih letih 20. stoletja. A ne v takratni Jugoslaviji. Štusejeva je razkrila, zakaj v med svojimi ljudmi nikoli ni bila deležna priznanja, kot si ga je želela, zakaj smo prevode njenih del (pisala je namreč v nemščini) Slovenci dobili šele štirideset ali celo sedemdeset let po izdaji v izvirniku. Poudarila pa je, da Alma Karlin šele v zadnjih letih med Slovenci doživlja pozornost in priznanje, kakršnega bi morala užiti že v času življenja.

Knjižnica v Libojah je bila skoraj premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so prišli na ustvarjalnico za noč čarovnic. Čarovnici Štumfa in Kuštra se tokrat nista prikazali, saj sta šli nazaj v šolo, ker morata še izpopolniti svoje znanje o čaranju. Njune čarovnije se zelo redko posrečijo. Zbranim otrokom in odraslim sta sporočili, da jih sigurno obiščeta naslednje leto, do takrat se bosta pa pridno učili, da jima bodo čarovnije bolje uspevale. Kljub temu so vsi prisotni izvedeli veliko zanimivosti o tem, kako so nastale čarovnice, kje živijo, kakšne vrste čarovnic poznamo, kje kupujejo svoja oblačila in metle, kakšne pripomočke potrebujejo za čaranje in kdo so njihovi prijatelji. Na ustvarjalnici so si otroci izdelali vsak svojega pajka, ki jim bo pričaral čarovniško vzdušje za noč čarovnic.

Na svoji poti po spodnji Savinjski dolini sta se čarovnici Kuštra in Štumfa ustavili tudi v Petrovčah. Ko potujeta po knjižnicah, doživita veliko zanimivega. Skupina otrok je prisluhnila njunim novim pustolovščinam, pričarali sta nekaj živali in predvsem veliko smeha. Na koncu so si vsi udeleženci naredili svojega pajka, da si bodo lahko doma okrasili svoje sobe za prihajajočo noč čarovnic.

KRAJEVNA KNJIŽNICA PETROVČE
23.9.2009, NARCIS IN ZLATOUST - pogovor o knjigi Hermanna Hesseja

V petrovški knjižnici smo v sredo pripravili pogovorno mizo o knjigi Hermanna Hesseja Narcis in Zlatoust. Moderatorka pogovora je bila Irena Štusej iz knjižnice v Žalcu, v izmenjavi mnenj o tem brezčasnem delu pa je sodelovalo lepo število obiskovalcev.

Osrednja tema je dvopolnost apolonskega (duhovnega) in dionizičnega (izkustvenega) tipa. Bistvo zgodbe je prijateljstvo med Narcisom in Zlatoustom. Oba sta učenca v samostanski šoli. Narcis se ideji popolnosti želi približati prek študija, strogega odrekanja, posvečanja duhovnosti in religioznosti. V samostan pride po svoji volji. Zlatoust pa stopi v samostan po volji očeta. Prepušča se nagonom, privlačijo ga nova in nova čutna doživetja, ves čas pa stremi k umetniškemu izražanju.

Brezčasna dilema vseh kjerkoli in kadarkoli : delati z glavo ali poslušati srce in nagon? Kako doseči najustreznejše dopolnjevanje obeh? Kje se prekrivata in kje razhajata? Glasbeni gost na prireditvi je bil kitarist Matjaž Kreča, dijak 1. letnika glasbenega oddelka 1. gimnazije v Celju.

V Krajevni knjižnici Petrovče smo pripravili pravljično uro s poustvarjalnico za najmlajše. Udeležili so se je otroci dveh skupin iz vrtca. Najprej so prisluhnili pravljici o dogodivščinah Mavrične ribice. Kljub temu, da so večinoma vsi poznali pravljice, so z velikim zanimanjem prisluhnili. Na vabilih, katera so dobili, je bila risba ribice. Doma so risbo dokončali in prinesli s seboj pobarvano ribico. Po pravljici so s pomočjo vzgojiteljic svoje pobarvane ribice obesili na veliko mavrično ribico in dobili zanimivo dekoracijo za igralnico. Pravljično uro je pripravila Irena Verbič.

Tudi na Ponikvi so krasili jajca. Polepili so jih z različnimi semeni, zrni, začimbami in riževim papirjem, nato pa okrasili še z barvnim trakom. Zbralo se je 15 obiskovalcev; večinoma otroci, prišlo pa je tudi nekaj mamic. Imeli smo se lepo.

15.2.2007
KRAJEVNA KNJIŽNICA PETROVČE
Homeopatija in homeopatsko zdravljenje - mag.Rastislav Knez dr. nat. med.

V Krajevni knjižnici Petrovče je bil 15. februarja letos gost mag. Rastislav Knez dr. nat. med.. Predstavil se nam je z zanimivim predavanjem o homeopatiji in homeopatskem zdravljenju. Znanje je pridobil s študijem medicine v Ljubljani na medicinski fakulteti, nato pa je študij nadaljeval v tujini v Italiji in Angliji.
Mag. Rastislav Knez je sicer Petrovčan, zdaj pa živi v Žalcu. Ukvarja se z duševnimi bolniki in odvisniki od drog. Prostega časa nima veliko, vendar rad slika. Le upamo lahko, da nam bo svoje slike pokazal v jeseni na razstavi v naši knjižnici.

Homeopatija je zdravljenje, ki na blag način in brez stranskih učinkov spodbudi notranje mehanizme k samoozdravitvi, pod pogojem, da znamo pravilno uporabljati preparate, ki morajo biti individualno odmerjeni.

Bil je zanimiv večer, kar pozabili smo na čas. Na marsikatero vprašanje smo dobili odgovore. Ko pa smo izvedeli, da si zdravnik homeopat vzame tudi uro časa za pogovor s pacientom, kar nismo mogli verjeti. Žal pa v Evropi homeopatsko zdravljenje ni dovoljeno samo v Sloveniji in Albaniji.

23.10.2007
KRAJEVNA KNJIŽNICA GRIŽE
AFRIKA DALEČ OD SAFARIJA , Humanitarna odprava tropske medicine Uganda 2006, Tina Zbašnik

Domačinka Tina Zbašnik je s pripovedovanjem ob diapozitivih skušala približati resnično življenje preprostih afriških ljudi v odročni vasici na skrajnem jugozahodu Ugande in na drugi strani delo odprave Uganda 2006, katere članica je bila.

Izjemno zanimivemu predavanju je prisluhnilo več kot 60 obiskovalcev, ki jih je očaralo Tinino pripovedovanje in prikaz življenja ljudi v – za nas - tuji deželi.

Zanimivim doživetjem in izkušnjam domačinov boste obiskovalci lahko prisluhnili tudi v prihodnjem letu.

V sredo, 10.5.2006, so v Krajevni knjižnici Liboje na ogled postavili razstavo ročnih del članic skupine Melisa.
Melisa je bila ustanovljena aprila 2004. Združuje 14 žensk v tretjem življenjskem obdobju. Na rednih torkovih srečanjih se pogovarjajo, prepevajo in ustvarjajo. Ker se je nabralo že veliko izdelkov, so se odločile za razstavo, ki bo na ogled do konca junija v času odprtosti knjižnice. Članice pa niso zgolj ročno ustvarjalne, ampak imajo tudi igralski talent. Pod režijo vodje skupine Martine Maček so na oder postavile že nekaj krajših dramskih del z zabavno vsebino. Z njimi so razveselile domače občinstvo, dvakrat pa so tudi gostovale.

Čeprav se nam zdi, da smo znanci, se pogosto izkaže, da se komaj poznamo. Tako malo resničnega vemo drug o drugem. Zgolj s pozdravom in nasmehom hitimo drug mimo drugega. Zato so se v Krajevni knjižnici Liboje odločili, da bodo redno predstavljali ustvarjalnost domačinov. V torek, 31.1.2006, se je ta priložnost ponudila amaterskemu slikarju Marjanu Videcu iz Kasaz.

Marjan je že v otroštvu spoznal, da je slikarstvo njegova velika želja, potreba in ljubezen. Zaradi težkih družinskih finančnih razmer je hitro opustil misel, da bi študiral slikarstvo. Ker je realen človek, se je sanjam odpovedal, da pa je ostal v stiku z barvami in čopiči, je izbral poklic slikopleskarja.
Vso delovno dobo je slikanje puščal ob strani. Z njim se je ukvarjal le toliko, kolikor je imel denarja. Draga platna, pa oljne barve in čopiči iz posebnih ščetin – vse to je bil prevelik izdatek za družinski proračun. Zato se je bolj posvečal drugim svojim hobijem: ribištvu, potapljanju, šahu, mnogi pa se ga spomnimo tudi v rokometnem dresu.
Pred osmimi leti se je upokojil in takrat se je odločil, da bo odprl pot želji, ki je v njem tlela 40 let. Čeprav je pred sedmimi leti prevzel funkcijo predsednika Društva upokojencev Liboje, se je odločil, da bo svojemu prostemu času odmeril denar in drug za drugim so začela nastajati likovna dela.
Predvsem se izraža z oljem na platnu. Motive išče v naravi, bodisi neposredno, bodisi iz fotografij ali razglednic. S skrbno izbranimi barvami oživijo in vabijo njegove pokrajine, domačije, reke in gozdovi. Iz njegovih platen vabi realističen svet, brez abstraktnih primesi. Naravo prikaže v vsej njeni lepoti in z vsem njenim razkošjem.
Ker pa je tudi strasten potapljač, se mu je utrnila ideja, da bo nekatera svoja olja na platnu opremil s školjkami, ki jih nabira v morju in jih potem skrbno in natančno čisti in spira s solno kislino, potem pa drugo za drugo, od najmanjših do največjih, niza na pripravljen okvir, kot na ogrlico. Tako nastajajo masivni, bogati okvirji, katerim bi bilo zaradi vloženega časa najbrž zelo težko določiti dejansko vrednost. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da to zahteva izjemno natančnost, potrpežljivost in zato veliko volje.

Iz njegovih stvaritev veje ljubezen in z ljubeznijo mnoge tudi podarja. Svoj hobi podpira in gradi s predanostjo, žal pa mu je, ker nikoli ni imel možnosti pridobiti teoretičnih slikarskih znanj ali izkušenj akademskih slikarjev. Čeprav mu ni nihče nikoli nič pokazal, je svoj talent znal razvijati do te mere, da se sedaj lahko ponosno predstavi na svoji prvi samostojni razstavi.
Razstavo si lahko ogledate v času odprtosti knjižnice do 20. marca 2006. In ne pozabite na ogled povabiti tudi svojih prijateljev.