|
|||
 |
|||
|
|
15.6.2010 V torek, 15.6.2010 smo v knjižnici znova lahko prisluhnili potopisnem predavanju Pavla Martonošija, tokrat o vzponu na Kilimandžaro, najvišjem vrhu Afrike. Ta najvišji osamelec je hkrati eden najvišjih vulkanov na svetu. Vzpon nanj ostane eden izmed življenjskih vrhuncev vsakogar, ki mu to uspe. Vendar sneg na Kilimandžaru ostaja večen le še kot delo Ernesta Hemngwaya, saj je ledenika ostalo le še za vzorec. Najdemo ga tudi v zbirki afriških pravljic Krilati lev in druge črnske pravljice kjer se blešči vedno, ko nanj posije sonce, saj se takrat prikaže nedograjeni dvorec sina krilatega boga Kibaga, ki ga je gradil svoji zemeljski ženi Kiprici. Pavle Martonoši je Celjan, ki je poleg tega, da je predaval kriminalistiko in kriminologijo in sodeloval pri pripravi prvega slovenskega kazenskega zakonika, našel čas, da je kot kuhar spremljal Martina Strela, ko je preplaval 4600 km Rumene reke, se udeležil prve navtične odprave na Rt Horn, se z Vikijem Grošljem odpravil do vznožja Everesta in v Nepal in še kam.
V petek 11.6.2010 smo se v parku pred Medobčinsko splošno knjižnico v Žalcu na tretjem Večeru Rime in globine, ki smo ga podnaslovili z verzom „povežimo se v pesem s pesmijo“, srečali vsi, ki smo radi v družbi besed. Glavni in odgovorni urednik literarne revije Vsesledje Zoran Pevec je predstavil Lirikonfest, pomladni festival liričnih umetnosti v Velenju. Med poslušalci sta bila tudi skrbnik in urednica portala Pesem.si Gregor Grešak in Ana Porenta. Večer v znamenju glasu kot temeljnega človekovega določila, ne le njegovega aktualnega trenutka, in zvoka kot podaljševanja bivanja, povezanega z nočjo, je vabil poslušalce, da se za hip dotaknejo hrepenenja. Ni skrivnost, da ima poezija moč, da bralcu ali poslušalcu razgrinja vse, kar bi sicer ostalo skrito, ima tudi odgovornost, da iz presenetljivih svetov notranjosti poraja nove svetove in nas vodi daleč proč od enoumja. Svojo intimno stran so v pesmih razkrivali Dani Bedrač, Nuša Ilovar, Jolanda Ušen, Ana Nuša Dvoršek, Andrej Steničnik, Tanja Vovk Petrovski, Slavica Tesovnik, Lea Mraz, Magda Šalamon, Zoran Pevec, Rok Komel, Maja Horvat, Tanja Petelinek in Andreja Hutinski, ki je vodila popotnike po besednih stezah s pomočjo glasbenega gosta Damirja Višiča na sarodu (indijski lutnji). Poslušali smo odlomke indijske klasične glasbe, poznane po osrednji melodični obliki Raga Sangit ter po zelo širokemu spektru improvizacij. Poslušalci in gostje smo se lahko naužili tudi pristnih indijskih sladic.
8.6.2010 Pred dnevi je minilo 65 let od vrnitve slovenskih izgnancev med II. svetovno vojno. Tone Vrabl, nekdanji novinar pri medijski hiši Novi tednik & Radio Celje, avtor nekaterih knjig in številnih člankov, je zbral, zapisal in uredil zgodbe mnogih savinjskih družin, ki so bile med vojno izgnane v Srbijo, na Hrvaško ali v taborišča. Njihove zgodbe doslej še niso bile zapisane, odkriva jih šele knjiga Boleče zgodbe. V pogovoru z Ireno Štusej je avtor povedal o načinu zbiranja zgodb, o zapisovanju njihovega pripovedovanja, ko je obiskoval posameznike, in urejanju zgodb v oblikovno celoto, kakršna je nastala. Knjigo je izdala in založila območna organizacija Društva izgnancev Slovenije, izdatno pomoč pri urejanju besedila je prispevala Anka Krčmar, ilustracije pa so delo Darinke Pavletič – Lorenčak, tudi bivše izseljenke. Prek devetdeset obiskovalcev sta pozdravila predsednik območne organizacije DIS Ciril Blagotinšek in namestnik predsednice DIS Franci Vidmar. Sledil je zanimiv pogovor med Ireno Štusej in avtorjem, ki je med občinstvom po tolikih letih še vedno vzbujal občutke bolečine in neprijetnega spomina. Glasbeni gostje so bili pevci vokalne skupine Grmada, ki pojejo domoljubne in narodne pesmi, a tudi kakšno svojo.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v četrtek, 3.6.2010, gostili Slavko Ilich, avtorico knjige Paradižniki z mojega vrta. Avtorica knjige na svojem mestnem vrtičku vzgaja paradižnike z vseh koncev sveta. V enajstih letih se je na njenih gredicah zvrstilo več kot 150 sort paradižnikov. Mnoge sorte so ostale trajnica. Da bi si zapomnila, kako kakšna sorta paradižnika zgleda, je v tem času naredila nešteto fotografij, ki so bile osnova zanimivi knjigi. Ta bo v pomoč vsem, ki jim je gojenje paradižnikov v posebno veselje. Pripoveduje o skrbni izbiri semen, vzgoji poganjkov in navaja še nešteto izvirnih receptov za jedi iz zrelih paradižnikov. Obiskovalci so avtorico na večeru, katerega pokroviteljica je bila Tehniška založba Slovenije, pri kateri je knjiga izšla, spraševali povsem praktične stvari, na katere je avtorica odgovarjala z bogatimi izkušnjami in znanjem.
V 17. večeru velikega travna v letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, smo se v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec zbrali na zaključni prireditvi bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Literarno valovanje je že v tretje vznemirjalo številne člane naše knjižnice. V maju smo pripluli do cilja – z novimi izkušnjami, mnenji, spoznanji, ugotovitvami. Živimo v času, ko je na svetu ogromno knjig. Potovanje bralca se nikoli ne konča. Potuje od ene do druge knjige, se pri kakšni zadrži malce dlje, z drugo se samo spogleduje, k tretji se morda celo vrne. In prav svoboda gibanja in izbire naredi bralčeva potovanja še mikavnejša. Tovrstnih popotnikov se je v žalski knjižnici nabralo že 190. Pod sloganom Savinjčani beremo smo združeni ne le tisti, ki beremo, pač pa tudi tisti, ki o prebranem radi izrazimo svoje mnenje, ki se radi družimo, ki nam različnosti niso odveč in ki se pustimo povezati s seznamom knjig, ki nas popelje med naslove, ki se jih morda nikoli ne bi dotaknili. Prireditev je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, pogovor z nekaterimi avtorji knjig, ki so bile ponujene v branje – Jurijem Hudolinom, Stašo Lepej Bašelj, Nežo Maurer in Suzano Tratnik – pa je spretno vodila Irena Štusej, tudi sama avtorica ene izmed knjig z bralnega seznama. Svoje note so zapeli in zaigrali Prifarski muzikanti. Skupino, ki že več kot 20 let s svojimi glasbili in glasovi ustvarja nove in nove zvokovne izraze slovenskih ljudskih pesmi, zimzelenih melodij, pa tudi »klapskih« dalmatinskih pesmi glasbeniki kritiki uvrščajo v vrh etno glasbe na Slovenskem. Prifarski muzikanti so svojo glasbeno pot začeli leta 1987 pri Fari v Kostelu. S pesmijo in vižami ohranjajo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo, v zadnjih letih pa se preizkušajo tudi v zimzelenih melodijah in pesmih dalmatinskih klap. Poseben zvok dajejo skupini tamburaški instrumenti, violina, harmonika in druga tradicionalna glasbila. Odlikuje jih tudi štiriglasno petje, kakršno se je nekoč prepevalo po naših vaseh. Zbrane je nagovoril tudi poslanec v DZ in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Zahvalil se je vsem, ki berejo, in vsem, ki sodelujejo pri izvedbi bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Med povabljeni je bila tudi mlada obetavna glasbenica Eva Nina Kozmus, Žalčanka, ki je pred dnevi zastopala Slovenijo na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2010 na Dunaju in v finalu osvojila 1.mesto. 16-letna flavtistka je žirijo prepričala z izvedbo tretjega stavka Koncerta za flavto Jacquesa Iberta, Allegro scherzando. Župan ji je čestital za izjemen uspeh in se ji s priložnostnim darilom zahvalil za promocijo Občine Žalec. Pri izvedbi zaključne prireditve bralne značke za odrasle Savinjčani beremo so pomagali pokrovitelji, ki se jim iskreno zahvaljujemo: Mladinska knjiga Trgovina – PE Žalec, Banka Celje, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zavarovalnica Triglav Celje, Učila Tržič, Založba Pivec Maribor, Knjige ITD Ljubljana, Založba Morfem Preserje, Založba Primus Brežice, Prosignal Celje, Avrora AS Tržič, Založba Skrivnost Hoče in Cvetličarna Nani Žalec.
Maj 2010 Majsko srečanje kluba je bilo nostalgično, vsaj za večino. Med člani ni bilo nikogar, ki bi se zaradi časovne oddaljenosti ne mogel spomniti občutkov, ko smo v šoli nastopali s titovkami, z rdečimi ruticami, beli bluzici, krilu (fantje v hlačah, seveda) in belih nogavicah. Skoraj vsi smo podoživeli tiste tri ure, ko smo za cesto čakali, da se je mimo peljal Tito, pomahal in že ga ni bilo. Nekateri so nosili štafeto, bili v delovni brigadi…Predstavili smo nekaj knjig, ki s precejšnjo časovno distanco prinašajo zapise in poglede na Titovo življenje in delo, na življenje po vojni….
6.5.2010 V četrtek, 6. maja 2010, je več kot 40 obiskovalcev skupaj z MAGINJO BLINKITO odkrivalo tančico skrivnosti starodavnih Majev. Predstavljena je v UNIVERZALNI KNJIGI ŽIVLJENJA MAYA TZOLKIN 2012. Dolgoletna raziskovalka časa in človeka, MAGINJA BLINKITA, je najprej vsakemu na podlagi njegovega rojstnega datuma izračunala, katero je njegovo Sveto Ime, ki je sestavljeno iz svetega števila in znamenja. 13 števil predstavlja božansko energijo, galaktične tone, stopnje prehodov, 20 znamenj prikazuje 20 stopenj zavesti. Starodavni so bili prepričani, da če posameznik ne pozna svojega Svetega Imena, je za vedno izgubljen v etru kozmosa. Maya horoskop opisuje naše osebnostne lastnosti, kako delujemo tukaj in zdaj, kako nas vidijo drugi in kako se predstavljamo svetu. Vsak izmed udeležencev je lahko na podlagi predstavitve posameznih Svetih Imen ugotovil, katera starodavna energija je. Pozitivna energija, katero je na prisotne prenesla MAGINJA BLINKITA, je večer napolnila z veseljem, ki je večini pričaral nasmeh na lica in priklicala na dan marsikatero asociacijo ob prepoznavanju osebnostnih lastnosti. Optimistične misli, ki so zbrane v knjigi, nam pomagajo pri reševanju vsakdanjih težav in nas napolnijo s pozitivno energijo, ki je v današnjem svetu nikoli ni preveč. „Glavna razlika med ljudmi, ki uresničijo svoje sanje, in tistimi, ki jih ne, je največkrat v delovanju. Prvi preidejo iz besed v delovanje in drugi ostanejo samo pri besedah.“ ( neznani avtor)
5.5.2010 V sredo, 5.5.2010, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili Janija Prgića, profesorja slovenščine in diplomiranega socialnega delavca ter mediatorja za vse spore. Prgić, ki je specializiran za šolsko in vrstniško mediacijo, izvaja mediacijo, izobražuje mediatorje, tokrat pa se je predstavil kot avtor priročnika Šolska in vrstniška mediacija: Vse, kar morate vedeti o mediaciji v šoli. Ministrstvo za šolstvo in šport je v priporočilih za izdelavo vzgojnih načrtov po slovenskih šolah predlagalo šolsko mediacijo kot enega izmed pristopov za delo z učenci že leta 2008. Čeprav so se v Sloveniji razmahnila izobraževanja s področja mediacije, pa doslej še nihče ni izdal celovitega priročnika, ki bi odgovoril na vsa vprašanja, povezana z uvajanjem in izvajanjem šolske ter vrstniške mediacije. Omenjeni priročnik je namenjen prav temu in je prvi tovrsten ter javno dostopen priročnik v Sloveniji o šolski ter vrstniški mediaciji. Predstavitev priročnika je bila uvod v mednarodni simpozij ŠOLSKA IN VRSTNIŠKA MEDIACIJA, ki bo 9. septembra 2010 v Domu II. slovenskega tabora Žalec...
23.4.2010 Mesečna druženja kluba Beremo z Manco Košir smo prejšnjo sezono zaključili v žalski knjižnici s pogovorom z Manco Košir, prenašalko bralnega virusa in ambasadorko radostnega staranja. Dogovorili smo se, da jo to sezono obiščemo v Ljubljani. Bolj ustreznega datuma kot je 23. april, svetovni dan knjige, si ne bi mogli izbrati. Treba je bilo le še razmisliti, kako v času recesije čimbolj zapolniti dan s koristnim. Dobro smo razmislili. Ob deveti uri so nam odprli vrata slovenskega parlamenta. Sprejel nas je žalski župan Alojz Posedel, poslanec v parlamentu. V eni od sejnih sob smo okušali njihovo kavo in poslušali o delovanju parlamenta. Svoj pozdrav nam je namenil Ivo Vajgl, poslanec v Evropskem parlamentu, v avli pa še predsednik slovenskega parlamenta Pavel Gantar. Spremljali smo tudi del zasedanja.
Ob enajstih smo bili na sedežu Društva slovenskih pisateljev dogovorjeni za kratko srečanje z Manco Košir. Medtem nas je pozdravil predsednik društva Milan Jesih. Vsa vetrovna, frfotajoča, v vijoličnem in nasmejana nas je Manca pozdravljala že iz taksija. Nihče se prav dobro ne spomni, kaj vse smo si rekli v pol ure, kolikor smo bili skupaj. Slap njenih besed je bil neusahljiv, smeh pa nalezljiv. Hip za tem je imela pomemben sestanek na društvu, mi pa smo bili tudi v odhajanju.
Ob dvanajstih sta na Mestnem trgu predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in ljubljanski župan Zoran Janković slavnostno dvignila zastavo ob začetku projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige. Bili smo tam in bilo je svečano. Upam, da je tudi nas kdo opazil, kot smo mi mnoge znane obraze slovenskega kulturnega življenja…ja, kaj kmalu nas je prepoznal Tone Partljič! Stisk rok, veselje ob srečanju.
In še
zaključno dejanje; vožnja z ladjico po Ljubljanici. Kdo ve, kdaj
smo šli prek vode, kjer sta Urška in povodni mož odplesala na
dno, vemo pa, da je bil dan prijeten.
23.4.2010 23.april – mednarodni knjig – je praznik vseh, ki imajo radi knjige. Po Sloveniji ta dan potekajo številne prireditve v čast prazniku. Ljubljana je točno opoldne na dan praznika prevzela časten Unescov naziv Svetovna prestolnica knjige. Posebno pozornost so prazniku namenili tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Nestabilno aprilsko vreme je sicer skušalo zmotiti praznovanje, vendar mu ni uspelo. Na stojnici, ki je bila postavljena v žalski knjižnici, sta Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec podarjala knjige ter cvet po starem katalonskem običaju. Prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali Knjigam za praznik, je vsakoletna in iz leta v leto bolj obiskana. Obiskovalci so z zanimanjem brskali med knjigami, ki jih knjižnica ne potrebuje več: bodisi so že nekaj časa nedotaknjene na knjižnih policah, poškodovane ali pa vsebinsko in fizično postarane. Z veseljem so odnašali knjige, ki so tako dobile nove prijatelje in novo domovanje. In zakaj je prav 23. april za mednarodni dan knjig? Ne po naključju – ta dan leta 1616 so umrli trije velikani iz svetovne literature: William Shakespear, Miguel Cervantes in Garcilaso de la Vega. UNESCO je zato ta dan proglasil za mednarodni dan knjig. Mnoge države po svetu, ki praznujejo ta dan, prirejajo prireditve za ohranitev kulture branja, še posebej pa k branju vzpodbujajo mlade. Sodeč po odzivu in zanimanju za knjigo so v žalski knjižnici zagotovili, da bo prireditev Knjigam za praznik tudi prihodnje leto
» Bogastvo je v nas, zakladi nam ležijo pred našimi nogami – pograbimo jih. Vse zdravilne sile so v nas samih in samo te nas lahko pozdravijo,«
Tako pravi Mathias Mark Sanderson,
avtor knjige 107 prednosti naravne hrane – Medicina narave. Pravijo, da za vsak problem pod soncem obstaja rešitev. Večina bolezni je ozdravljivih, le poznati je treba rešitev, a ne katerokoli, temveč pravo. Ne klasična ne alternativna medicina je ne poznata, pozna pa jo Medicina Narave. Naš gost Mathias Mark Sanderson nam je skozi predavanje razkril, kako zdravilne sile v človeškem telesu delujejo, kako je živeti v harmoniji z naravo in kako je potrebno spoštovati večno veljavne zakone narave.
6.4.2010 Obiskovalci, ki so v torek, 6. aprila 2010, poslušali predavanje Andreje Rustja o skupnosti ljudi, ki živi v Pensilvaniji (ZDA) pod imenom Amiši, so bili enako prevzeti, ko so odhajali. Preprost način življenja Amišev, negovanje vrednot, o katerih v sodobnem svetu običajno le izgubljamo besede, strog kodeks oblačenja in zavračanje moderne tehnologije je tisto, s čimer bi morda lahko rešili ta svet, ki ga izgubljamo. Predavanje Andreje Rustja, teologinje, turistične vodičke, novinarke, popotnice, predavateljice, je bilo slikovito in prepričljivo, najbrž pa takšno ne bi bilo, če ne bi z njimi preživela kar nekaj časa. Skupnost, ki sicer ne sprejme nobenega tujca, še najmanj v hišo, jo je sprejela medse. Z njimi je živela, delala, ukrojili so ji obleko, kakršne nosijo vse amiške ženske, vozila se je z njihovo kočijo, skratka, spoznala je njihovo običajno življenje. Sami se običajno imenujejo »Preprosti ljudje«, tudi »Enaki ljudje«. Njihovo življenje temelji na ročnem delu in skupnosti. Preveč je neverjetnih posebnosti iz njihovega življenja, da bi jih mogli povzeti v nekaj besed. Kdor le ima možnost, naj obišče kakšnega od njenih številnih predavanj po Sloveniji. Enako slikovito kot o Amiših, Rustjeva predava tudi o Inuitih, katerih življenje je približala mnogim osnovnošolcem in odraslim.
Pomislimo, da bi morda kar doma poskusili preživeti en večer po
amiško, a nam pove, da nimamo osnov za takšen večer: ženske
imamo kratke lase ali pobarvane, nosimo hlače, smo naličene,
imamo polno gumbov, zadrg in sponk, pripeti smo na televizijo,
računalnik, mobitel, radio, v vseh sobah so prižgane luči, ko pa
bi jih ugasnili, ne bi znali niti koraka. Toliko o enem večeru.
Kaj pa življenje?
2.4.2010
* za prezentacijo kliknite na fotografijio
23.3.2010
V Medobčinski splošni knjižnici
Žalec so tudi letos mladi in malo manj mladi ustvarjali na
velikonočni ustvarjalnici. Več kot 30 udeležencev je okrasilo
150 jajc iz stiropora s servetno tehniko, katero so dopolnili z
riževim papirjem, izrezanimi metuljčki in rožicami. Nastali so
zanimivi izdelki, s katerimi so si udeleženci polepšali
praznične dni.
16.3.2010 V torek,16.3.2010, smo žalski knjižnici predstavili novo pesniško zbirko Temnejše zvezde pesnika, glasbenika in sourednika književne revije Vpogled Danija Bedrača. To je njegova četrta zbirka pesmi, od teh pa sta letos izšli dve. V februarju je namreč predstavil izbor pesmi pod naslovom Opus Magnum, iz prejšnjih let pa sta zbirki Vidov ples in Na drugi strani. Dani Bedrač je prepoznaven predvsem kot ustanovitelj in vodja legendarne skupine Kladivo, konj in voda, ki je bila kar nekaj let popularna glasbena zasedba na celjskem, kasneje pa je igral še v nekaterih skupinah z različno zasedbo. V pogovoru z Ireno Štusej je povedal, da so pesmi iz zadnje zbirke nastajale kar nekaj let. Vsaka predstavlja posameznika, ki mu je usoda namenila temno zvezdo. Že nekateri naslovi pesmi ( deček z mrtvimi očmi, deklica, ki ne zna umreti, na dlaneh iz mrzlega kamna…) zbudijo občutek, kot da hodiš skozi mesto, mimo parka, mimo skritega dvorišča, mimo avtobusne postaje, kjer srečuješ posameznike s svojo nesrečo, žalostjo, vdanostjo, osameljenostjo. Koliko nesreč pravzaprav zmore nositi človek na enem samem obrazu. Po besedah pesnika Bedrača, človek prenese marsikaj, le njegova zvezda postane temnejša.
Na večeru je pesnik pel svoje pesmi, pri tem pa se je spremljal
na kitaro in orglice. Pesmi iz najnovejše zbirke je
interpretiral Gorazd Matela.
9.3.2010
Tokrat smo v našo družbo povabili prim.Janeza Polesa, dr.med.,
specialista internista-kardiologa.
1.3.2010 - 7.3.2010
4.3.2010 V naši knjižnici je v četrtek, 4.3., potekalo zanimivo predavanje z naslovom Čudoviti svet zemljevidov in njihov nastanek. Po uvodnem pozdravu Karmen Jezernik, vodje domoznanskega oddelka, je besedo prevzel prof. dr. Branko J. Rojc. Profesor Rojc je bil predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, sicer pa je eden najvidnejših slovenskih kartografskih strokovnjakov. Je avtor in redaktor številnih geografskih, topografskih in tematskih kart, planinskih, turističnih, mestnih in avtokart. Kot sodelavec in raziskovalec Geodetskega inštituta Slovenije je aktivno sodeloval pri oblikovanju kartografskega sistema slovenske države. Na predavanju je predstavil, poleg prvih »katastrskih kart«, Ptolemajevega zemljevida sveta, zemljevidov, ki so nastali v obdobju odkritij, v 15. in 16. stol., tudi grške zemljevide, na katerih so vrisani slovenski kraji, npr. Keleia (Celje), zemljevide dežele Štajerske iz 18. stol. in pa seveda Kozlerjev zemljevid slovenskega narodnostnega ozemlja iz leta 1853.
25.2.2010
Republiko Makedonijo na splošno vsi poznamo. Dežela, ki ima malo
več kot dva milijona prebivalcev skriva v sebi ogromno naravnih,
kulturnih in zgodovinskih zakladov. Potopisno predavanje, ki ga
je pripravil in z izjemno lepimi fotografijami predstavil
Radovan Riedl, nam je ta del nekdanje Jugoslavije še bolj
približal. Tu so ostanki davnih mest, dragoceni spomeniki
srednjega veka, izredno bogato opremljene pravoslavne cerkve in
poleg drugega še vedno čista jezera in reke. Ljudje so topli in
gostoljubni, njihovi običaji pa prava paša za oči in dušo. Enemu
od njih posvečajo še posebno pozornost. V nenavadnem, hribovitem
kraju Galičnik, ki ga je lepo opisal že Luis Adamič, ameriški
pisatelj slovenskega rodu, še vedno oživljajo obred Galičke
svatbe, ki je tik pred sprejetjem na listo UNESCO-ve svetovne
kulturne dediščine. Zaradi številnih in velikih arheoloških
dejavnosti je čutiti, da so se v polni meri zavedli, še zlasti
po nedavnih senzacionalnih odkritjih, da je njihova dežela
arheološki in etnološki biser jugovzhodne Evrope, kar jim
priznavajo tudi mnogi ugledni tuji in
Spoštovani zbrani, v knjižnici nam je vedno bolj tesno, zato smo se odločili, da bomo zavihali rokave in začeli z akcijo. Pripravili smo temeljni kamen za novo knjižnico. Kam ga bomo postavili še ne vemo, upamo pa, da nam bo kmalu bolj udobno. Ko bo tako daleč, si bomo pri zidanju pomagali...
... z razigranostjo, živahnostjo in domišljijo Pike Nogavičke... Naj živijo pravljice, zlasti tiste s srečnim koncem in možnostjo, da postanejo resnične. Pozdravljamo vas pravljični junaki iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec.
15.2.2010 V ponedeljek, 15.2.2010, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavili knjigo Martin Krpan Diplomat in vojščak. Z avtorjem dr. Milanom Jazbecem se je pogovarjala direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Glasbeni uvod v pogovor so ob klavirski spremljavi pianistke Irene Kralj pripravile Melita Podgoršek, Astrid Ana Kljun in Klara Klančnik, učenke sopranistke in profesorice petja Nataše Krajnc. Knjiga Martin Krpan Diplomat in vojščak je izvirna in aktualna interpretacija našega največjega nacionalnega mita. Zasnovana je bila ob 150. obletnici prve objave Krpana in 18. obletnici samostojne Slovenije, izdal pa jo je Zavod Martin Krpan – razvojni center za turizem, kulturo in ekologijo. Dr. Milan Jazbec je vodja Sektorja za načrtovanje politik in raziskave na Ministrstvu za zunanje zadeve in nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Predgovor je napisal državnik in starosta slovenske politike dr. France Bučar, zagovor profesorica književnosti dr. Helga Glušič, izjave ob izidu knjige pa so prispevali tudi številni gospodarstveniki, kulturniki in šolniki. Likovno opremo je dodal akademski slikar Peter Ciuha. Zagotovo vsi poznamo zgodbo o Martinu Krpanu. … Nosil je od morja na svoji kobilici angleško sol. Na Vrh pri Sveti Trojici so ga s kočijo iz cesarskega dvora prišli iskat, da bi na Dunaju Brdavsa premagal, ki je že tolikim smrt storil – celo cesarjevemu sinu … Ni pomembno ali je Martin Krpan resnična, torej zgodovinska osebnost, ali pa je literarno umetniška stvaritev. Pomembno je, da je imel vrsto lastnosti, ki bi jih moral imeti vsak od nas, še zlasti pa diplomati, ki z uporabo modrosti in takta urejajo meddržavne odnose. Knjiga odpira nov pogled na simbol slovenske preprostosti, poguma, moči, hvaležnosti in iznajdljivosti. Martinu Krpanu ni manjkalo taktnosti, prilagodljivosti, previdnosti. Z malo govorjenja in posrednim sporočilom je povedal več in bolje, kot če bi govoril na dolgo in široko. Znal se je veseliti in biti ponosen na svoja dela. Ni poznal vzvišenosti, oholosti in prevzetnosti. Imel je rad naravo in je živel v sožitju z njo. Bil je junak in ne zaslužkar. Znal je v pravem trenutku polaskati, spoštoval je protokol, poznal je maniro, saj se je pražnje oblekel, da ga pred cesarjem ne bi bilo sram. Ni mu manjkalo modrosti, še zlasti ljudske, imel je dober spomin, znal je biti previden. Tudi z gorjačo je bil prijazen, znal je ostati realen. Rad je imel svoj dom, saj je nanj pomisli celo med bojem z Brdavsom … Kot je zapisal dr.France Bučar, je knjiga učbenik diplomacije. Demeter Bitenc pa je presodil, da bi knjigo moral vsakdo imeti na nočni omarici. Zagotovo pa bi jo moralo prebrati čim več bralcev, da bi se jim odprl nov pogled na simbol slovenske preprostosti, poguma, moči, hvaležnosti in iznajdljivosti.
3.2.2010
Na večeru v žalski knjižnici se je z njim pogovarjala Lidija Petek, urednica založbe Didakta, kjer je potopis izšel. Povedala sta, da se njegovi teksti poigravajo s čutnostjo, duhovitostjo in kritičnostjo, takšen pa je Mare tudi sicer, kadar klepeta na obisku ob čaju. V dvajsetih zgodbah nas popelje od Tihomorskih Cookovih otokov prek Jugovzhodne Azije in Sri Lanke čez Atlantik v ZDA, od tam pa še na Češko in v države bivše Jugoslavije.
Po kratkem pogovoru z urednico je
avtor ob posnetkih s potovanj prebral nekaj odlomkov iz
najnovejše knjige, ki so jo obiskovalci lahko kupili po občutno
nižji ceni.
2.2.2010
V
tednu pred kulturnim praznikom smo v knjižnici v sodelovanju z
Založbo Pivec gostili Eriko Vouk, pesnico in prevajalko,
dobitnico Glazerjeve listine (1997), Jenkove (2002) in
Veronikine nagrade (2003), vitezinjo poezije 2002, ki živi
in dela v Mariboru in Boštjana Narata, filozofa in glasbenika,
vodjo skupine Katalena, ki v letu 2010 pripravlja svoj solo
prvenec Strah je odveč.
14.1.2010
V
naši knjižnici so se predstavili Črni galebi, jamarski klub iz
Prebolda. Ob svojem 40-letnem delovanju so izdali zbornik z
naslovom Črni galebi pišejo…: 40 let. Začeli so z
obiskovanjem jam na področju Spodnje Savinjske doline leta 1969,
nadaljevali z raziskovanjem jam po Sloveniji, po ozemlju
nekdanje Jugoslavije, odpravili pa so se tudi na nekaj
mednarodnih odprav. Izstopajo raziskovanja po Južni Ameriki, in
sicer na otočju Galapagos, na karibskem otoku San Andres, v
Ekvadorju in Kolumbiji. Kar trikrat pa so se odpravili tudi v
Azijo, na Filipine.
12.1.2010 S prvo prireditvijo v letu 2010 so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec navdušili vse, ki jih zanima ptičji svet. Povabili so namreč Rudolfa Tekavčiča, predsednika Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). S pomočjo diapozitivov je številnim prisotnim približal Himalajo, še zlasti njene ptičje prebivalce. Ptice, še zlasti tiste pri nas nikoli videne, so vzbujale radovednost in občudovanje. Med obiskovalci je bil tudi Tone Škarja, legenda slovenskega alpinizma, ki je bil sopotnik tokratnemu predavatelju na poti v Himalajo. Rudolf Tekavčič je predstavil omenjeno društvo, ki je ena najstarejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1979, danes šteje več kot 1000 članov. DOPPS je vodilna naravovarstvena nevladna organizacija v državi, ki združuje ljubitelje ptic in narave po vsej Sloveniji. Leta 2001 so prejeli naziv društva, ki deluje v javnem interesu varovanja narave. Namen društva je varovanje ptic in njihovih habitatov, kar uresničujejo z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, izdajateljstvom, popularizacijo in sodelovanjem. Njihovo pomembno poslanstvo pa je zagotovo tudi pravilna skrb za ptice v tem hladnem zimskem času.
|
Nekaterim
ljudem se imena res prilegajo. Ponudijo krasno iztočnico, da
lahko o njih poveš tisto, kar jih določa. Kar zadeva Mareta, je
to gotovo cesta. Cesta je tista, po kateri odide, da pride
drugam, da tam išče stranpoti, neizhojene poti in se druži z
neobičajnimi ljudmi. Cesta ga tudi vrne, da zapiše poti in
dobimo Hišo za goste, Nasmej se mi s poševnimi očmi, Samotarjeva
oblačila in nazadnje izvemo še za Motnje v raju. Mu je všeč ali
ne, Mare je najbolj znan in priljubljen prav po potopisih.
