|
|||
 |
|||
|
|
VESELI DECEMBER V KNJIŽNICI
Decembrskih dni so najbrž
najbolj veseli otroci. Vse se blešči, sveti, utripa, ljudje nosijo iz trgovin
darila, prijazno govorijo, darila prinesejo tudi dobri možje. Vsepovsod se
držijo na smeh ali pa iz košaric delijo bonbone. MLADINSKA KNJIGA ŽALEC CVETLIČARNA NANI TOVARNA NOGAVIC POLZELA, d.d. GOSTILNA ŠTORMAN PODJETJE 3L, d.o.o. MIGNON CAFE TURISTIČNA AGENCIJA RELAX ŽALEC AERO, d.d. TRGOVINA ŠOLENČEK PAPIRNICA LAN SLAŠČIČARNA VANILIJA FOTO RIZMAL PAPIRNA GALANTERIJA RR, d.o.o. PRODAJALNA OBI PIKAPOKA, d.o.o. METRO, d.d. ČOKOLADNI ATELJE DOBNIK Vsem želimo tople, bele in mirne praznične dni!
10.12.2008 Ob letošnjem prazniku Mestne skupnosti Žalec je Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec izdala knjigo Žalec 2008: naše mesto skozi fotografski objektiv. S prvo predstavitvijo knjige, ob njenem izidu, so septembra popestrili osrednjo slovesnost Mestne skupnosti Žalec, v sredo, 10.12.2008, pa je bila predstavljena še v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. V sproščenem pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, so ustvarjalci knjige pripovedovali o njenem nastanku. Fotografije so prispevali Rudolf Krajnc, Miha Kronovšek, Čedomir Vogrinc in Ernest Zupanc, vsi člani fotografskega krožka pri omenjeni univerzi, ki jih vodi mentor Igor Rosina. Za tekst, oblikovanje in tisk je poskrbela Cirila Vipotnik. V knjigi je predstavljen utrip mesta, detajli, mimo katerih hodimo vsak dan in jih morda sploh ne opazimo. Pomembna pa je tudi primerjava mesta danes in nekoč. Sprememba nikakor ne more ostati neopažena. V knjigi nas pozdravljajo obnovljene trške hiše, ki ohranjajo kulturno in arhitekturno dediščino, skozi fotografski objektiv so predstavljene kulturne institucije, šole, pokopališče, skratka vse, kar nas obdaja. Prisotne sta pozdravila predsednica društva Marija Masnec in Roman Virant, predsednik Mestne skupnosti Žalec, ki je omogočila izid knjige. Predstavitev knjige so popestrili s priložnostno razstavo in z video projekcijo, ki jo je pripravil Rudolf Krajnc.
3.12.2008 RFID oz. radiofrekvenčna identifikacija omogoča varovanje gradiva, z nadgradnjo pa tudi redno vodenje zalog in posodabljanje baz podatkov, iskanje napačno postavljenih knjig po policah, enostavno inventuro. Zgradba sistema je odprta za mnoge nadaljnje funkcije, kot npr. identifikacijske kartice, plačevanje za fotokopiranje, dostop do interneta, kavni avtomat in še veliko več. RFID sistem je fleksibilen in odgovarja na izzive modernih knjižnic. Na slovesnosti smo predstavili knjigomat, ki omogoča samostojno izposojo in podaljšavo gradiva, zato bo skrajšal čakalne vrste v izposoji. Omogoča izposojo več enot hkrati. Varovalna vrata ob izhodu iz knjižnice omogočajo, da bodo obiskovalci lahko odnesli le pravilno izposojeno gradivo. To je tisto, ki bo na potrdilu zapisano kot izposojeno. V nasprotnem primeru se bo oglasil zvočni in svetlobni alarm. Knjižničarji bomo lahko vse bolj postajali informatorji in svetovalci, kar je tudi naše osnovno poslanstvo.
Projekt sta
sofinancirala Občina Žalec in Ministrstvo za kulturo. Knjižničarji smo opravili
obsežno delo: 80 000 knjig so opremili s pametnimi RFID nalepkami in jih s
konverzijo pripravili za izposojo. V 4-ih tednih smo opravili 1000 ur – seveda
poleg rednega dela in brez velikih motenj, ki bi ovirale uporabnike. Ob tem pomembnem dogodku smo se v žalski knjižnici pohvalili še z eno novostjo: odslej je možno v knjižnici in njeni okolici dostopati do interneta s svojim računalnikom – seveda brezplačno – kajti omogočamo brezžični dostop. Obiskovalce smo tudi spomnili, da je naša knjižnica virtualna in jim je z nekaterimi storitvami na voljo 24 ur na dan. 3. decembra je bilo v naši knjižnici praznično ves dan. Pripravili smo dan odprtih vrat in z veseljem smo obiskovalcem razkazali vsak kotiček, saj smo prepričani, da imamo kaj pokazati. Odločili smo se, da bomo slogan “povezujemo različnosti” udejanjali vsak dan in vedno bolj, če bodo le obiskovalci tako želeli. Direktorica je slovesnost zaključila z naslednjimi besedami: »Pri nas se lahko izobražujete, uporabljate internet, berete časopise, se srečujete z enako mislečimi na kulturnih večerih, se udeležujete projektov, ki vas družijo, tkete prijateljske vezi, začutite povezanost z lokalno skupnostjo ali preprosto uživate. To je vaša pravica, ki vam omogoča, da spoznate življenje v barvah. Naš cilj ni pridobiti člane za vsako ceno, pač pa navdušiti ljudi, da spoznajo, da je obisk knjižnice privilegij.«
18.11.2008 Spodnja Savinjska dolina se ne ponaša samo z imenom Dolina zelenega zlata, lahko bi jo imenovali tudi Dolina graščin in dvorcev, kajti skoraj vsak kraj se lahko ponaša s kakšno veličastno zgradbo. Eden od sestavnih delov graščin in dvorcev so bili nekdaj tudi vrtovi in parki. Skupina petih ljubiteljev narave je pred desetimi leti predstavila obiskovalcem knjižnice brošuro z naslovom Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini. V torek, 18. novembra 2008, so se v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, po uvodnem pozdravu direktorice Jolande Železnik, v besedi in sliki sprehodili skozi te zgodovinske prostore in pogledali, kaj se je v tem času spremenilo. »Sprehod« je pripravil Uroš Govek, ki je strokovni sodelavec za kulturo v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, sicer po poklicu agronom, drugače pa dober poznavalec in ljubitelj vrtov. »Sprehodili« so se po najpomembnejših vrtovih in parkih, ki se nahajajo: na Plevni pri Žalcu, v Novem Kloštru pri Polzeli, v Šeneku na Polzeli, v Šmatevžu pri Gomilskem in v Novem Celju pri Petrovčah. Ponekod so opazili napredek, drugod se je čas ustavil.
13.11.2008
A Mance ne bo? Pobudnica prvega srečanja v Žalcu je UPI Ljudska univerza Žalec. K sodelovanju je povabila Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. Na povabilo smo se odzvali, saj se tudi sicer s svojimi projekti trudimo za promocijo branja – oddaja Od knjige do knjige na radiu Tempo, bralna značka za odrasle Savinjčani beremo, knjižne čajanke v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu. Na prvem srečanju nas je bilo 22. Biserka Neuholt, vodja bralnega kluba, in Irena Štusej, vodja čajank in bralne značke za odrasle, sva predstavili zamisel srečanj. Odločili smo se, da bomo brali predvsem slovenske avtorje. Na prvem srečanju smo izbrali Jožeta Hudečka, Ružo Vreg, Brino Svit, Ferija Lainščka, Sonjo Porle in Avgusta Demšarja. Na naslednjem srečanju bomo predstavili vsebine in se o njih pogovarjali. Morda prebrali kakšen odlomek. Prebili smo led. Voda pod njim se bo otoplila in naslednjič bomo morda že povsem zaplavali. Vsi, ki bi se radi pridružili, ste dobrodošli. Naslednje srečanje bo že 4. decembra ob 16. uri. Če želite prejeti vabilo, sporočite svoj naslov na e-pošto: irena.s@zal.sik.si. Mance ne bo? Ne, mi vsi bomo mance. Več nas bo, več si bomo imeli povedati.
4.11.2008 Govori se, pa tudi zapisano je že bilo, da se pisateljem, ki prihajajo iz Prekmurja, skoraj ne more zgoditi hujšega od tega, da jih kdo poimenuje prekmurski pisatelj. Nekaj takšnega kot je prekmurska književnost očitno ne obstaja. Prav je torej, če povemo, da imamo pisatelje, ki so prekmurskega rodu in črpajo snov iz prekmurske pokrajine.
Kljub temu pa, če bi
želeli, da nekdo pove pet imen prekmurskih avtorjev, bi jih najbrž povedal prej,
kot če bi želeli, da pove pet štajerskih. Kar pa pravzaprav ni čudno, saj so
letošnjega kresnika v finalu oblegali skoraj sami Prekmurci. Lainšček, Šarotar,
Tratnik in med njimi Kardoš. Štefan Kardoš je dobitnik KRESNIKA 2008 za
najboljši roman v letu 2007. Roman Rizling polka je njegov prvenec.
Kardoš je bil sicer za isto nagrado nominiran že leta 2004 z romanom
Sekstant, ki pa ima triglavo avtorstvo, poleg njega sta avtorja še Norma
Bale in Robert Titan Feliks, oba iz Prekmurja. Slednji je ta večer vodil
pogovor z gostom. Razgrnila sta večplastnost nagrajenega romana, iz katerega je
avtor bral tudi odlomke.
23.10.2008
Tudi letos smo pripravili ure pravljic z ustvarjalnicami na temo NOČ ČAROVNIC,
kjer so otroci spoznali duhovite in smešne čarovnice in strahce. Noč čarovnic
zadnja leta tudi pri nas vznemirja otroško domišljijo. Otroci se odpravijo na
potep s čarovnicami in strahci in se pogumno spopadajo z bolj ali manj strašnimi
zgodbami o pravljičnih bitjih. V torek, 28.10.2008, je več kot 30 otrok prisluhnilo pravljicama v Žalcu, potem pa so si sami ali s pomočjo staršev izdelali velikega pajka.V sredo, 29.10.2008, so v delavnicah v Libojah in na Polzeli po pravljici izdelovali duhce. Nekateri otroci so prišli na ustvarjalnice oblečeni v čarovnice in s tem še dodatno popestrili srečanje.
23.10.2008
V četrtek, 23. oktobra 2008, so nas obiskali stanovalci Doma Nine Pokorn
Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. V okviru
prostovoljnega dela, ki se odvija v obliki bralnih uric enkrat mesečno, smo
organizirali družabno srečanje, na katerega so se v velikem številu odzvali ne
le stanovalci domov, temveč tudi drugi obiskovalci knjižnice.
21.10.2008
Knjigo Irshad Manji z odkritosrčnim naslovom Kaj je narobe danes z islamom?:
Poziv k poštenosti in prenovi sta v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu
predstavila pater Ivan Arzenšek in Srečko Rehar iz Društva Znamenje, kjer je
knjiga v slovenskem prevodu mag. Sente Šetinc letos tudi izšla. Avtorica
mednarodne uspešnice, prevedene v skoraj trideset jezikov, globoko verna
muslimanka, novinarka,
predavateljica, borka za žensko enakopravnost in človekove pravice, se je rodila
leta 1968 v Ugandi, od koder je leta 1972 s starši pobegnila pred režimom Idija
Amina v Kanado.
17.10.2008 Letos Slovenci obeležujemo 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. V čast temu velikemu Slovencu je Medobčinska splošna knjižnica Žalec v sodelovanju z ZKŠT Žalec, v petek, 17.10.2008, v dvorcu Novo Celje, organizirala monodramo dr. Matjaža Kmecla Trubar pred slovensko procesijo v izvedbi Anatola Šterna.
V lepem ambientu dvorca
Novo Celje je goste najprej pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice
Žalec Jolanda Železnik in jih s pozdravom popeljala v razburkano 16. stoletje.
Primož Trubar, v podobi in utelešenju Anatola Šterna, je tisti mož ki je govoril
to besedilo. V svojem »nigdirdomu«, to je izgnanstvu, v katerem je preživel pol
življenja, pregleduje, kaj je pod končno črto še ostalo. Obenem mu iz tega
pregledovanja nastaja nekakšen testament za Slovence: hotel je popeljati svoje
ljudstvo v enakopravnost pred Bogom in svetom.
1.10.2008 Beseda je spodbudila besedo. Nastala je zgodba, potem še ena, pa še ena … Naenkrat jih je bilo toliko, da jih je bilo dovolj za knjigo, ki je dobila naslov V jeseni življenja: življenjske zgodbe Zinke Okorn. Izšla je v samozaložbi in v nakladi komaj 50 izvodov. Predstavitev knjige sta v sredo, 1.10.2008, v Kulturnem domu v Grižah pripravila Medobčinska splošna knjižnica Žalec in KuD Svoboda Griže. Z avtorico knjige Zinko Okorn je kramljala Jolanda Železnik, slovensko ljudsko pesem pa so prepevale pevke iz skupine Jelke, ki jih vodi Valčka Gnus. Tudi Matic Okorn, učenec Roberta Goličnika, je s frajtonerico popestril dogajanje in navdušil lepo število obiskovalcev. Na priložnostni razstavi je avtorica knjige predstavila del svoje ročne ustvarjalnosti: rože iz kvačkanca in krep papirja, punčke in ostale izdelke iz ličja, glinene izdelke, vezenine, čipke in še veliko drugih, občudovanja vrednih izdelkov, ki izražajo veliko potrpežljivost in ljubezen do ohranjanja slovenske identitete.
30.9.2008 V torek, 30. septembra 2008, je bil spominski večer ob 190-letnici rojstva prve slovenske pesnice Fanny Hausmann, v avli dvorca Novo Celje. Na lepo obiskani prireditvi so obudili spomin z željo, da bi končno mir našlo nemirno srce občutljive mlade žene, pesnice Fanny Hausmann, rojene pred 190-mi leti. Božena Orožen je počastila njen pesniški dar, Jolanda Železnik in Irena Srebot-Črepinšek, obe dami v črnem, pa sta tankočutno recitirali njene pesmi. Rolanda Fugger Germadnik pa se je dotaknila znanega o njenem življenju in o položaju žensk v 19. stoletju nasploh. Tjaša Gorišek pa je navzoče s klavirjem popeljala v takratni romantični svet na eni strani in revolucionarni svet na drugi strani. Spominski večer so organizirali Občina Žalec, ZKŠT Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec ter Krajevna knjižnica Petrovče in Kulturno društvo Petrovče. Fanny Hausmann naj bi se rodila 18. aprila 1818 v mestu Bruck na Muri. Bila je edinka veleposestnikov Elizabete in Josefa Ludvika Hausmanna. Po materini smrti je oče 1835 kupil baročni dvorec Novo Celje. Tja se je 1840 preselila tudi Fanny. Slovenskega jezika se je verjetno začela učiti šele po prihodu v Savinjsko dolino. Leta 1848 je v Celjskih Slovenskih Novinah objavila svojo prvo pesem. Njeno javno literarno delovanje je trajalo samo eno leto, saj je oče kmalu zašel v denarne težave, prodal dvorec Novo Celje in se zapletel v dolgotrajne pravde. Zaradi dolgov je odšel v zapor v Celje. Tudi Fanny je, da bi očeta čimvečkrat lahko obiskala, najela stanovanje v hišici nasproti sodišča. Po očetovi izpustitvi iz zapora sta se preselila nazaj v Petrovče, kjer je oče kmalu umrl, leta 1853 pa je po bolezni umrla še Fanny. Pokopana je v petrovški cerkvi.
30.9.2008 V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo predstavili knjižico Mesto Žalec – njegove ulice, ceste in trga. Knjigo je izdala Občina Žalec, založil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, podatke pa je zbral in uredil Jožef Čeh. Knjižica je poskus priročnika za domačine in zlasti turiste, ki se z mestom spogledajo prvič. Lahko bo v pomoč vsem, ki v situacijah, ko jih kdo ustavi in vpraša, kje je določena ulica, pomislijo na odgovor, da tega ne vedo, ker niso od tukaj. Predstavljene so izvirne fotografije ulic, ki jim sledi kratek opis, nakar še obširen zapis o osebi ali dogodku, po katerem se ulica imenuje. Teksti so v povzeti po Enciklopediji Slovenije, Krajevnem leksikonu Slovenije in še nekaterih drugih publikacijah. Ulice so v glavnem poimenovane po znamenitih Slovencih, imenitnih domačinih, pomembnih dogodkih in podobnem. Če omenimo le Vrečerjevo ulico, Hausebichlerjevo ulico, ulico Rista Savina, ulico Janka Kača in še nekatere, potem bi moralo biti takoj vsem jasno, v katerem mestu so se znašli. Predstavitev je vodila Irena Štusej, v programu pa so sodelovali Andreja Hutinski in učenci osnovne šole na Vranskem s kratkim prizorčkom o Primožu Trubarju. Knjižico je v dar prejel vsak, ki je bil prisoten na predstavitvi.
26.9.2008 Ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v petek, 26. 9. 2008, potekalo predavanje dr. Daše Pahor z naslovom Protestantska cerkev v Govčah pri Žalcu. Prireditev smo pripravili v sodelovanju z ZKŠT Žalec. Na začetku je zbrane goste pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, besedo o predavateljici, dr. Daši Pahor, pa je podal Uroš Govek iz ZKŠT Žalec. Dr. Daša Pahor je umetnostna zgodovinarka, ki je predstavila dokaj neznano protestantsko cerkev v Govčah, ki so jo v letih 1582-1589 postavili protestanti iz Savinjske in Šaleške doline. Cerkev je imela obliko pravilnega dvanajsterokotnika, obdajalo pa jo je obzidje s štirimi vogalnimi stolpi. Leta 1600 je bila pod vodstvom versko-reformacijske komisije razrušena. 16. stoletje je bilo za slovenske dežele čas velikih sprememb. Skupina reformatorjev s Primožem Trubarjem na čelu, je s svojimi protestantskimi knjigami ustvarila začetke slovenske književnosti in položila temelje slovenskega knjižnega jezika ter s tem spet po dolgih stoletjih povezala slovensko ljudstvo.
Leta 2008 Slovenci praznujemo 500-letnico rojstva velikana slovenske zgodovine
Primoža Trubarja. Prireditve ob Dnevih evropske kulturne dediščine so posvečene
njegovemu življenju in delu ter orisu njegovega časa.
11.9.2008 V četrtek, 11.9.2008, smo ob diapozitivih Francija Horvata spoznali grški otok Santorini in njegovo prekrasno okolico. Otok je svojo današnjo podobo dobil po vulkanskem izbruhu leta 1650 p.n.št.. Prek čudovitih plaž, belih mest, skromne vegetacije in zanimivih obrazov smo spoznali zgodovino otoka in na koncu doživeli še prekrasen sončni zahod, ki vsak večer znova navduši številne turiste, ki se ustavijo na tem romantičnem otoku. Narava je otok Santorini odela v pisane barve, ljudje pa so jih obogatili z belimi hišicami, v katere se skrijejo pred vročim poletnim soncem. Če ste vsaj malo zaljubljeni, potem je otok Santorini pravo mesto za romantične sprehode v neokrnjeni naravi.
2.9.2008 Septembrske prireditve smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pričeli z odprtjem razstave z naslovom Iz zakladnice domoznanskega oddelka: Trg Žalec, kraj ljudskih zborovanj pod milim nebom (1868, 1918, 1928). Na začetku je navzoče prisrčno pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. V šali je dejala, da bi lahko prireditev poimenovali tudi Polzelani Žalčanom, saj so vsi nastopajoči bili Polzelani. Za prijetno glasbeno vzdušje so poskrbeli Rok Bastl (vokal), Ana Ožir (vokal) in Tina Novak (klavir),dogajanje na taborih pa je osvetlila Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V letih od 1868-71 so na Slovenskem potekala množična politična in kulturna zborovanja na prostem, kar danes imenujemo taborsko gibanje. Pomen Žalca se je okrepil po letu 1848, ko je kot središčni trg prevzel pomembno vlogo pri krepitvi narodne zavesti v tem delu štajerske dežele. V nedeljo, 6. 9. 1868, se je v Žalcu zbrala petnajsttisočglava množica, ki je glasno podprla na tem taboru sprejeto resolucijo, katere bistvo se je glasilo: Slovenci, zedinite se! V času velikonočnih praznikov, 17.3. 1918, se je v Žalcu odvijal tabor v podporo majniški deklaraciji. Zbralo se je okrog sedem tisoč ljudi, glavni govornik je bil dr. Anton Korošec, ki je že leto prej prebral to deklaracijo na prvi seji avstrijskega parlamenta. 15.7.1928 je Savinjska dolina v Žalcu praznovala 700-letnico lavantinske škofije, 60-letnico prvega žalskega tabora in 10-letnico drugega žalskega tabora. Glavni govornik je bil zopet dr. Korošec, proti kateremu se je v tistem času zoperstavilo liberalno časopisje. Tako se je veličastni tabor spremenil v glasen in ogorčen protest proti podli pisavi tega časopisja. Namen razstave je tudi, da se poleg II. slovenskega tabora v Žalcu, ki letos obeležuje 140 let, spomni tudi na tabora leta 1918 in 1928. Ne nazadnje prav ta dva tabora tudi pričata o pomembnosti Žalca za Savinjski in slovenski prostor.
31.7.2008 Za naše mlade prijatelje smo v naši knjižnici v juliju pripravili nagradno križanko, ki so jo reševali otroci stari od 7 do 12 let. Prva nagrada je bila zelo mamljiva, in sicer enotedensko bivanje v enem izmed Sofistkovih taborov, zato se je kar nekaj nadebudnežev opogumilo, križanko pravilno rešilo in jo tudi oddalo. Žrebanje se je odvijalo v četrtek, 31.7.2008, ob 12. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Poleg glavne nagrade pa smo podelili še 10 tolažilnih nagrad, in sicer: 5 majic in 5 knjižnih nagrad.
Tolažilne nagrade so prejeli:
Knjižna
nagrada
Glavno
nagrado pa je žreb dodelil: Vsem izžrebankam in izžrebancem iskreno čestitamo, preostalim pa želimo več sreče prihodnje leto!
18.6.2008 Zadnjo prireditev pred dopusti smo si zamislili na prostem, na zelenici pred knjižnico, ob soju bakel, zvokih harfe, poeziji. A je bilo te dni vreme nepredvidljivo. Srečanje ustvarjalcev smo izvedli v avli kulturnega doma. Najbrž še vedno kdo vpraša, kje skrivamo pesmi, ki jih napišemo; v predalu, pod posteljo, v kopalnici. Zveni klišejsko, še posebej, ker lahko vsako pesem isti hip, ko je napisana, objavimo na portalu >>> Pesem.si . Če želimo, seveda, da je ocenjena, morda izbrana kot pesem tedna, kot podčrtanka ali kar tako. Na naše srečanje smo povabili tudi skrbnika portala Pesem.si Gregorja Grešaka, tudi pesnika. V pogovoru je na kratko predstavil portal tistim, ki ga še ne poznajo. Povabljeni so bili tudi predstavniki literarne revije Vpogled, a smo nazadnje revijo in možnost za objavo v njej predstavili sami. Na večeru smo slišali izbrane pesmi osmih ustvarjalcev. Med njimi so bili trije knjižničarji iz žalske knjižnice, ostali so se na predstavitev prijavili sami. Venec pesmi knjižničarjev je prebrala direktorica Jolanda Železnik, vsakega posebej pa je predstavila Irena Štusej, ki je prireditev tudi povezovala. Na večeru so se predstavili Andrej Steničnik, Laura Jelen, Andreja Hutinski, Matic Grešak, Martina Maček, Gregor Grešak, Nuša Ilovar (pesmi je brala njena mama) in Matej Vovk. Poseben čar večera je bila glasba harfistk Naje Mohorič in Astrid Ane Kljun, učenk Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje pod mentorstvom Daliborja Bernatoviča. Nebo je tako in tako dovolj široko za vse, ustvarjalcem smo zaželeli le veliko vetra v laseh.
5.6.2008 Direktorica knjižnice Jolanda Železnik je na začetku povedala, da želimo s predstavitvijo nalog približati Trubarja vsem obiskovalcem. O pomenu raziskovalnega dela v današnji poplavi informacij je govorila bibliotekarka Irena Štusej. Ni pozabila omeniti tudi tega, da se spoštovanje do Trubarja in slovenske besede začne pri vsakem posamezniku, tudi pri mladih, ki pri svojem sporazumevanju prek mobitela, na raznih forumih in prek elektronske pošte mrcvarijo in mučijo jezik. Po 500-ih letih bi skorajda potrebovali sodobnega Trubarja, ki bi sestavil Abecednik prav za razumevanje njihovega jezika. Potrebno pa je priznati, da so nekateri pri tem nadvse iznajdljivi. Nastop učencev Osnovne šole Griže in I. osnovne šole Žalec je razgibal dogajanje, saj so sproščeno in domiselno odigrali prizore intervjujev s Primožem Trubarjem. Poleg tega so predstavili metodologijo svojega raziskovalnega dela in povzetke rezultatov. Za glasbo sta poskrbeli pianistki Špela Štusej in Kamila Marta Novak, gojenki zadnjega letnika Glasbene šole Risto Savin Žalec. Štiriročno sta odigrali Barcarollo in Arioso.
3.5.2008 V torek, 3. junija 2008, je bila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige folklornih pripovedi Spodnje Savinjske doline Tedi ni blo tek ko dons, ki jih je zbral in uredil Blaž Podpečan, domačin. Knjiga je izšla v zbirki Glasovi, ki že od leta 1988 prinaša tovrstne pripovedi iz različnih pokrajin Slovenije. Gostje večera so bili Blaž Podpečan, sicer univ. dipl. arheolog; urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik, dialektologinja, domačinka dr. Tjaša Jakop in urednica pri Celjski Mohorjevi družbi Alenka Veber. Z njimi se je pogovarjala Irena Štusej. V zanimivem pogovoru, kjer je bilo prebranih tudi nekaj pripovedi v savinjskem narečju, smo izvedeli, da smo pravzaprav ujeli zadnji vlak, da smo zapisali in objavili pripovedi, sicer bi se pozabile. Pripovedovalci so bili večinoma starejši ljudje, mnogih pravzaprav ni več med nami. Pripovedi pa niso zanimive le po govorni plati, temveč pričajo o življenju savinjskega človeka, njegovih strahovih, pričakovanjih, običajih. Dogajanje so popestrile Ljudske pevke treh vasi s pesmimi, ki se jih pravzaprav redkokdaj sliši, saj so nekatere ohranjene prav z ljudskim izročilom.
29.5.2008 Knjižničarji Medobčinske splošne knjižnice Žalec moramo tu in tam pogledati prek zidov svoje knjižnice; morda kje delajo bolje, morda slabše, morda sploh ne. Običajno to naredimo na strokovni ekskurziji in zraven odgriznemo še dobršen del Slovenije. Letos sta nam glasbena skupina Halgato in pisatelj Feri Lainšček, ki sta bila gosta na zaključni prireditvi Savinjčani beremo, ustvarila dober občutek za severovzhodni del Slovenije. Smo rekli, pa gremo pogledat Muro, njene mrtvice in njene knjižničarje. Na »Otok ljubezni«, zatočišče na Muri za zaljubljene, smo se pripeljali z vso energijo, pa še nekaj smo je zraven dobili. S splavom smo se prepeljali na drugi breg. Z nami je bil tudi brodarjev pes, ki je plaval nazaj na prvotni breg in bil tam celo pred nami. Stopili smo tudi na plavajoči mlin, ta je eden redkih v Evropi. Izvedeli smo zanimivo zgodbico o njegovih nekdanjih mlinarjih. Mlin je bil namreč na kopno pripet z verigo, ki se je »zrahljala«, kadar je Mura podivjala. Popravit so jo običajno prišli Romi v paketu z vso družino. Medtem ko so sami popravljali verigo, so mlade Romke zapeljevale mlinarje. Ob letu osorej, malo prej ali malo kasneje, ko se je veriga ponovno pokvarila in so poklicali Rome, so ti prišli z novim naraščajem in ga predstavili mlinarjem rekoč: »Ta je tvoj, ta pa tvoj!« Odšli so s polnimi vrečami moke. Toliko o preživljanju romske družine. Seveda smo slišali tudi zgodbice o büjraših, ki so se z Muro trdo spoprijemali. V Murski Soboti so nas čakali knjižničarji v njihovi novi knjižnici. Toliko prostora, ki bi ga tudi v Žalcu znali napolniti, smo težko gledali neobremenjeno. V žalski knjižnici preudarno postavljamo celo korake, ko stopamo po prostoru, kaj šele police, stole za prireditve, uporabnike in vse ostalo. Težko je nezavidljivo obiskati knjižnico, ki ima dovolj prostora, če smo sami ves čas preutesnjeni. Potem pa naprej ob Muri. Vrt orhidej v Dobrovniku, Lendava, lendavski grad, židovsko pokopališče, kava v Genterovcih, ki nam jo je pripravil zvesti obiskovalec naše knjižnice Maksimiljan Jeza. Včasih je dobro, da se kdo preseli kam drugam, nas potem povsod pričakajo prijatelji. Žena nam je postregla potico s savinjskimi orehi. Tako je rekla. Seveda sta sedaj redna obiskovalca knjižnice v Lendavi, ki je bila ob našem prihodu, žal, zaprta. Druženje smo umirili v gostišču na gričih s trto in s krasnim pogledom v dolino. Mhm, postregli so nam bograč, kaj bi drugega, gibanico in meso iz tünke. Tako smo v enem dnevu v nekaj korakih osvojili Muro in njen svet. A če smo iskreni, priznamo, da smo Muro v enem dnevu šele zaslutili. Treba bi se bilo vrniti. Še kdaj.
27.5.2008 Ob tej priložnosti smo v knjižnici Žalec pripravili razstavo z naslovom Ministrski predsednik baron Beck na Plevni, ki bo na ogled do 7. junija 2008, TOD LIPA Gotovlje pa je izdalo turistični prospekt. Družina Beck je bivala na Plevni od 1890 do 1923, kasneje je bila v lasti družine Reiner vse tja do konca druge svetovne vojne. Najvidnejša osebnost Plevne je bil Max Vladimir baron pl. Beck, ki je bil predsednik vlade avstrijskega cesarstva od 1906-1908. V tem času je uveljavil reformo volilne zakonodaje, s katero je bila v Avstriji vpeljana splošna in enakopravna volilna pravica (za moške). Graščina Plevna pa je v tem času bila njegova poletna rezidenca, katero so opremili s telefonsko povezavo. S tem pa je telefon dobil tudi Žalec.
20.5.2008
12. - 14.5.2008
10.5.2008 V soboto, 10.5.2008, smo sodelovali pri simbolični posaditvi lipe v drevoredu Sožitje generacij v Novem Celju. Naše drevo – drevo kulture – nosi številko 32. Upamo, da se bo uspešno upiralo vsemu, kar ga bo ogrožalo, kot so se upirali baloni, ki niso hoteli v nebo.
8.5.2008 V Trubarjevem letu – natanko mesec in dan pred petstotim rojstnim dnem njega, ki nam je dal slovensko besedo in nas poimenoval lubi Slovenci, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili zaključno slovesnost prvega projekta Savinjčani beremo.
Več kot 60
bralcev je prebralo vsaj pet knjig s priporočilnega seznama in tako izpolnilo
pogoj za udeležbo na zaključni prireditvi. V programu, ki ga je povezovala
direktorica Jolanda Železnik, je nastopila prekmursko
ciganska glasbena skupina Halgato, ki je navdušila s panonskim sentimentom.
Ko smo v žalski knjižnici jeseni pričeli s projektom bralne značke za odrasle, smo upali in si želeli, da bo projekt bralcem všeč. Da ga bodo sprejeli in brali knjige, ki jih ponujajo. Odziv je presegel vsa pričakovanja. Nič nismo obljubili, nič posebnega ponudili: le seznam dvanajstih zelo različnih knjig. Več kot sto bralcev se je odločilo, da bo bralo priporočene knjige. Kar 60 jih je oddalo obsežno pisno poročilo o prebranem. Nekatere knjige so bile bralcem bolj všeč, druge malo manj. Kolikor različnih bralcev toliko različnih mnenj. In to je še en dokaz več, da v knjižnici resnično povezujemo različnosti. Res je, da smo Savinjčani brali že pred omenjenim projektom, vendar smo se tokrat družili vsi, ki imamo radi knjigo in pisano besedo, ki nas zanima drugačnost, pa vendar smo radi povezani.
Tako kot zbirka
gosta Ferija Lainščka Ne bodi kot drugi prinaša pesmi za posebne trenutke
in za vse, ki znajo biti kdaj posebni, tako je projekt Savinjčani beremo nekaj
posebnega le zaradi tistih, ki ste ga sprejeli, ker ste nekaj posebnega. Jolanda Železnik, direktorica
29.4.2008
Andrej Steničnik
23.4.2008 Utrinki dneva....
10.4.2008
8.4.2008
V torek, 8.aprila
2008, smo potovali v Provanso. Pravzaprav smo le obujali spomin na potovanje, in
sicer s Francijem Horvatom, izkušenim popotnikom. Za pokušino pa naslednja fotografija.
2.4.2008 Zakaj smo se odločili za pravljice? Odgovor je preprost: pravljični svet je neprecenljiv, zato ga moramo negovati, se v pravem trenutku vanj potopiti, vendar se znati iz njega povzdigniti, pa se spet kdaj potopiti. Znati iz njega črpati dobro – bodisi dejanja, energijo, besede ali sporočilnost – in seveda to v resničnem življenju čim večkrat uporabiti. Iz pravljic veje ljubezen, spoštovanje, pogum, požrtvovalnost. Čutiti je tudi sovraštvo, nadutost, lenobo. Toda, običajno prevladajo pozitivne vrednote. Tudi iz pravljic je čutiti moč besed. Učijo nas, kaj je prav in kaj ni. Ob njih se zamislimo, lahko potočimo solzo, ali pa se zabavamo in nasmejimo. Dajejo nam modrosti, ki naredijo življenjske korake lahkotnejše in odločnejše. Bogatijo nam besedni zaklad, ki je resnično zaklad v pravem pomenu, kajti več besed poznamo, bogatejši smo in znamo z malo besedami veliko povedati. In nenazadnje – naučijo nas poslušati. Zato smo izbrali pravljice. Hvaležni smo vsem pripovedovalcem, ker so nam zaupali in se spustili v pustolovščino, ki je niso poznali in s katero marsikdo ni imel izkušenj. Hvaležni smo tudi Mladinski knjigi Žalec in Cvetličarni Nani iz Žalca, ki sta poskrbela za prijazna darila, namenjena pripovedovalcem. Z živo besedo, ki so ji dodali kanček glasbe, so napolnili pravljično zakladnico Medobčinske splošne knjižnice naslednji pripovedovalci: Emilija Pešec, Darja Baloh, Adrijana Despotovič, Leonora Meh, Andrej Steničnik, Irena Verbič, Tatjana Goropevšek, Vlasta Polenik, Irena Štusej, Andreja Hutinski, Meta Kelenberger, dr.Tjaša Jakop, Tatjana Kač, Renata Kucharczyk Novak (Poljska), Leonid Hrustalenko (Ukrajina), Zenaida Bajc (BiH), Nivia Pimentel (Panama), Zlatina Cene (Bolgarija), Zinayida Vovk (Ukrajina), Nicoleta Sarac (Romunija) in Durga Koštomaj (Nepal). Upamo
in želimo, da se bo pravljični maraton zgodil tudi drugo leto. Pravzaprav vanj
verjamemo, kajti navdušenje zanj je bilo letos veliko, in sicer
tako med poslušalci kot med pripovedovalci.
1.4.2008 V naši knjižnici radi in pogosto sodelujemo z društvi, organizacijami, pa tudi posamezniki. Tokrat smo roko podali KULTURNO ZGODOVINSKEMU DRUŠTVU ŽOVNEK in tako za 14 dni skupaj postavili na ogled razstavo Grad Žovnek – zgodba o transformaciji prostora.
O njej, njenem
pomenu in nastanku je govoril Franc Kralj, za prijeten zven kitar sta poskrbela
učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Tim Zazijal in Matjaž Kreča, ki se kalita
pod mentorstvom profesorice Marija Alatič.
VELIKONOČNE USTVARJALNICE Z IRENO VERBIČ
18.3.2008 V torek, 18. marca 2008, smo ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili Benko Pulko, popotnico, pisateljico, svobodno novinarko, predavateljico, Slovensko leta 2003, Guinnessovo rekorderko, diplomirano biologinjo. Povod za povabilo je bila njena druga knjiga, življenjski potopis Pocestnica. Poglavja v knjigi se ne začnejo s pripravami na 2000 dni dolgo potovanje, temveč z njenim rojstvom. Bernardka naj bi ji bilo ime, a so jo zaradi lažje izgovorjave imena kmalu preimenovali v Benko, kakor jo poznamo še danes. Takoj jim je bilo jasno, da to ne bo povsem običajen otrok, kaj šele dekle, še posebno pa ne ženska. Najbrž so imeli prav; namreč, koliko pa poznamo žensk, ki bi s težkim motorjem obkrožile svet in se tudi vrnile. Zato pa je pristaja na 16. mestu »naj moškega« revije Playboy. Štiri desetletja burnega življenja drugačne ženske je bila dovolj dobra podlaga za večer, ki je morda marsikomu usmeril tok misli, kajti sama dostikrat pove, da je treba verjeti vase, pa prideš vsepovsod. Ali predvsem tja, kamor si želiš. Kdor je zadovoljen z malim, velikega nikoli ne bo dobil, pravi Benka Pulko. Po predavanju so številni obiskovalci lahko knjigo Pocestnica tudi kupili.
11.3.2008
V torek,
11.3.2008, smo v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec povabili prim.Janeza
Polesa, dr.med. V pogovoru, ki ga je usmerjala Jolanda Železnik, je predstavil
knjigo Poti do zdravja, ki jo je decembra lani izdal Premogovnik Velenje. Knjiga
je poljuden priročnik za izboljšanje zdravja oziroma ohranjanje zdravega načina
življenja. Njen namen je spodbujanje življenjskega stila, ki bo vključeval redno
telesno aktivnost in skrb za zdravje. Zagotovo je mnogim prisotnim odprl pot do zdravja in jih prepričal, da je sprememba življenjskega sloga nujna, če ne vključuje redne telesne aktivnosti. Telesna aktivnost je zagotovo dejavnost, ki daje več energije kot je porabi. Telesno aktivne osebe so redkeje bolne, čas okrevanja pa je krajši. Človeško telo je narejeno za gibanje. Naši predniki so bili lovci in nabiralci. Že Hipokrat je npr. ugotovil, da je pomanjkanja gibanja škodljivo. Pomembno je, da upočasnimo življenjsko uro, prisluhnemo svojemu telesu, ki izraža potrebo po gibanju, in dosežemo harmonijo telesa in duha. Koliko in kaj bomo pojedli, bomo kadili ali ne, se bomo opijali, bomo vsak dan dovolj aktivni – to so naše svobodne odločitve. Moramo pa doseči, da bo vsak vedel, kaj mu škoduje in kaj ga varuje pred morebitno boleznijo.
26.2.2008
4.2.2008 V kooperativni online bibliografski sistem Cobiss smo vključili še zadnjo od enajstih enot Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Krajevno knjižnico Šempeter. V lokalnem katalogu te knjižnice je okoli 7500 enot knjižničnega gradiva. Uporabniki imajo prek Cobiss/Opac-a vpogled v lokalni in vzajemni katalog vseh knjižnic v Sloveniji tudi od doma. Od doma si lahko podaljšajo izposojeno gradivo ali si ga rezervirajo. Prav tako imajo prek knjižnice dostop do različnih baz podatkov.
Letos bodo v knjižnici uredili še posebno računalniško mesto za uporabnike, kjer
bodo imeli dostop do interneta.
1.2.2008 Izid prvega zvezka zbirke Izviri naše dediščine sta omogočila Ministrstvo za kulturo in Občina Žalec. Založnik je Etnološko društvo Srečno. Avtorja sta v pogovoru ob predstavitvi, ki ga je vodila Jolanda Železnik, izrazila željo in voljo po ohranjanju rudarskega izročila, kajti rudarska tradicija povezuje generacije in zagotavlja nepretrgano zvezo med preteklostjo in prihodnostjo. Ker je v družbi rudarjev vedno prijetno, so se mnogi prisotni z veseljem odzvali povabilu na čisto pravo rudarsko malico, kakršne danes sploh ne poznamo. Ob predstavitvi knjige je bila na ogled postavljena priložnostna razstava, ki si jo lahko ogledate do 9.2.2008.
22.1.2008
Puščavska dežela na jugozahodu Afrike je razpeta med Kalahari in Namib, velika
je za štirideset Slovenij in polna samote, najbolj čudovite narave in najbolj
enkratnih plemen. Je nekdanja nemška kolonija, ki je urejena in varna. Ima
izredno zdravo podnebje in bogato založene trgovine. To triindvajset dnevno
avanturo z Zvonetom Šerugo je izkusil naš gost, Branko Verdev, ki pravi, da je
Namibija zakon!
Prireditve v letu 2009
|
